Prijavitelji lahko oddajo vlogo za sofinanciranje prevodov knjižnih in znanstvenih del ter podnaslovitev kratkometražnih ali dolgometražnih filmov in televizijskih serij. Rok za oddajo vlog je 24. april 2024.

Obrazec je dostopen na spletni strani inštituta: https://iiclubiana.esteri.it/sl/lingua-e-cultura/premi-alla-traduzione/.

1. Javni razpis za izbor kulturnih projektov na področju prevodov v tuje jezike za leto 2024 (JR4-P-2024)

Predmet javnega razpisa JR4-P-2024 je izbor izvajalcev in sofinanciranje kulturnih projektov na področju prevodov v tuje jezike v letu 2024.

Na omenjenem razpisu bodo izbranim prijaviteljem dodeljena sredstva za prevode v tuje jezike za sofinanciranje kulturnih projektov, izvedenih najkasneje do 31. 8. 2026.

Sofinancirani bodo prevodi knjižnih del avtorjev, ki ustvarjajo v slovenskem jeziku ali pa ustvarjajo v drugem jeziku in so del slovenskega kulturnega prostora, v tuje jezike, in sicer s področja leposlovja za odrasle in otroke ter esejističnih in kritiških del s področja kulture in humanističnih ved za izdajo v knjižni obliki ali izvedbo v gledališču.

Upravičeni prijavitelji so pravne osebe (založbe, gledališča) s sedežem v tujini, ki nameravajo zagotoviti izdajo oz. izvedbo prevoda dela avtorja, ki ustvarja v slovenskem jeziku ali pa ustvarja v drugem jeziku in je del slovenskega kulturnega prostora.

Isti prijavitelj lahko v okviru tega razpisa prijavi največ dva (2) kulturna projekta.

2. Javni razpis za izbor kulturnih projektov na področju stroškov tiska izvirnih slovenskih del v tujih jezikih za leto 2024 (JR5–TRUBAR–2024)

Predmet javnega razpisa JR5-TRUBAR-2024 je izbor izvajalcev in sofinanciranje kulturnih projektov na področju stroškov tiska prevodov leposlovnih in humanističnih knjižnih del za odrasle, mladino in otroke v tuje jezike v letu 2024.

Na omenjenem pozivu bodo izbranim prijaviteljem dodeljena sredstva za stroške tiska prevodov leposlovnih in humanističnih knjižnih del za odrasle, mladino in otroke v tuje jezike za sofinanciranje kulturnih projektov, izvedenih najkasneje do 15. 11. 2024.

Sofinancirani bodo stroški tiska prve izdaje knjižnih del v tujih jezikih avtorjev, ki ustvarjajo v slovenskem jeziku ki ustvarjajo v slovenskem jeziku ali pa ustvarjajo v drugem jeziku in so del slovenskega kulturnega prostora, in sicer s področja leposlovja in humanistike za odrasle, mladino in otroke (vključno s slikanicami brez besed, grafičnimi romani in stripi) ter esejističnih in kritiških del s področja kulture in umetnosti (izrecno izključena je podpora izdajanju učbenikov, znanstvenih monografij, razstavnih katalogov, kuharskih knjig in priročnikov za samopomoč).

Upravičeni prijavitelji so pravne osebe (založbe) s sedežem v tujini, ki nameravajo zagotoviti izid prevoda avtorjev, ki ustvarjajo v slovenskem jeziku.

Posamični prijavitelj lahko na ta poziv prijavi največ 3 (tri) posamične projekte.

Kontaktna oseba za razpisa:

- Katja Urbanija, katja.urbanija@jakrs.si , 01 320 28 30

O pomembnosti kakovostnega branja priča tudi lanska izjemno uspešna izvedba častnega  gostovanja Republike Slovenije na priznanem Frankfurtskem knjižnem sejmu. Eden izmed osrednjih stebrov gostovanja je bil Ljubljanski manifest o branju na višji ravni (v angleščini) (The Ljubljana Reading Manifesto). Manifest so pripravili mednarodno priznani strokovnjaki in v njem poudarili, da je knjižno branje kljub prevladujoči prisotnosti naprednih zaslonskih tehnologij še vedno izjemno pomembno in da zahtevnejših problemov sodobnega sveta ni mogoče razumeti, če nismo sposobni brati zahtevnejših besedil, ki pišejo o njih. Manifest je zelo odmeval v mednarodni skupnosti, zato tudi vas prijazno pozivamo k podpisu, predvsem pa k razširjanju pobude s konkretnimi akcijami. 

Evropska komisija na dan evropskih avtorjev priporoča različne bralne dejavnosti:

• osnovne in srednje šole lahko k branju povabijo pisatelje ali druge znane osebnosti (igralce, športnike ali vzornike v skupnosti), organizirajo skupno branje s študenti, starši ali v razredu z učitelji in knjižničarji, organizirajo skupno poslušanje zvočnih knjig ali radijskih iger; bralni dogodki lahko potekajo v učilnici, šolski ali splošni knjižnici, knjigarni, kulturni ali drugi ustanovi oziroma lokaciji;
• kulturne ustanove lahko pripravijo različne bralne dogodke za otroke in mlade ali jih spodbudijo k branju v svojih prostorih;
• turneja evropskih avtorjev: Evropska komisija organizira turnejo evropskih avtorjev, ki bodo obiskali šole, knjižnice in knjigarne ter prebrali odlomke svojih del in spodbujali mlade k odkrivanju drugih evropskih avtorjev.

Več informacij o pobudi, napotkih, kako vaše dogodke predstaviti na evropskem zemljevidu bralnih dogodkov, o pregledu bralnih dejavnosti, ki so jih različne ustanove pripravile v lanskem letu, komunikacijskih poteh ter o turneji evropskih avtorjev najdete na spletni strani Evropske komisije o dnevih evropskih avtorjev (v angleščini) (Day of European Authors).

Dan evropskih avtorjev je tudi priložnost, da poudarimo pomen številnih programov, projektov in dejavnosti za spodbujanje branja in bralne kulture, ki že potekajo po vsej Sloveniji.

Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAK) deluje od leta 2008. Na JAK med drugim skrbimo tudi za razvoj programov in projektov bralne kulture na nacionalni ravni. Več informacij o programih in projektih s tega področja najdete na podstrani Bralna kultura oziroma spletnih straneh kulturnih ustanov s področja bralne kulture, ki jih sofinanciramo.

Prav tako vas vabimo, da si ogledate številne dejavnosti slovenskih splošnih knjižnic, ki jih najdete na portalu slovenskih splošnih knjižnic v zavihku Bralna kultura in bralna pismenost.

Aktualnim informacijam kulturnih ustanov z vseh področij kulture lahko sledite na spletni strani Kulturnega bazarja, nacionalnega stičišča kulturno-umetnostne vzgoje.

Posebej priporočamo spletno stran Nacionalni mesec skupnega branja 2024 (NMSB), na kateri bodo v dogodkovniku zbrane aktualne informacije o dnevu evropskih avtorjev, hkrati vas vabimo, da tja tudi vi vpišete bralne dejavnosti, ki jih boste izvajali 25. marca. V prilogi dodajamo nekaj slovenskih primerov dobrih praks lanskega leta, ki so objavljeni v dogodkovniku NMSB.

Vabljeni, da se pridružite praznovanju dneva evropskih avtorjev.

Okrožnica

Priloga

Dogodek je posvečen pogovoru o značilnostih knjižnih serij in njihovi moči, da motivirajo za branje. Na simpozij se je potrebno prijaviti do 6. marca 2024. 

Program: PDF

Prijava: https://docs.google.com/forms/d/e/1FAIpQLSeEWeDzolSdquoAcEN1svZ0oSL-Omf7i64vLrip40wK8IeAbg/viewform

Predmet javnega razpisa JR6-PS-2024 je sofinanciranje organizacije in izvedbe mednarodnega prevajalskega seminarja v letu 2024 za prevajalce iz slovenščine v tuje jezike z izvedbo in potekom v Sloveniji.

Rok za zbiranje prijav prične teči na dan objave javnega razpisa v Uradnem listu RS in na spletni strani JAK dne 1. 3. 2024 ter traja do izteka zadnjega dne roka za oddajo vlog, ki je 2. 4. 2024.

Prijavitelji morajo v celoti izpolnjeno vlogo v predpisanem roku poslati s priporočeno pošto ali oddati osebno vsak delavnik med 10. in 12. uro na naslov: Javna agencija za knjigo RS, Metelkova 2b, 1000 Ljubljana.

Več o pogojih in zahtevanih delovnih izkušnjah najdete v besedilu razpisa.

Razpis je objavljen in ima tri roke za prijavo, zadnji se izteče 30. novembra 2024. Založbe se lahko prijavijo za sofinanciranje knjig različnih žanrov, ki so izšle na Filipinih in so bile napisane v filipinščini.

Več informacij: https://books.gov.ph/GOHtranslationguidelines

Strokovno srečanje je posvečeno raziskovanju, kaj mlade pritegne k branju, kakšne so njihove bralne navade in ali je knjiga sploh še privlačna. Na dogodek se je potrebno prijaviti, in sicer do vključno ponedeljka, 4. marca 2024, prek spletnega obrazca: https://forms.gle/NRhEEPCBg3W9AzCM8.

Vabilo: PDF

Poziv je namenjen povračilu potnih stroškov avtorjem leposlovnih ali humanističnih del, ki ustvarjajo v slovenskem jeziku ali pa ustvarjajo v drugem jeziku in so del slovenskega kulturnega prostora, založnikom oz. urednikom, literarnim agentom ter prevajalcem, ki so/bodo izvedli projekt v tujini.

Rok za zbiranje vlog prične teči na dan najave javnega poziva JP1-MOBILNOST-2024 v Uradnem listu RS in objave besedila poziva na spletni strani JAK http://www.jakrs.si/javni-razpisi-in-pozivi/ dne 26. 1. 2024 ter traja do porabe sredstev, vendar najdlje do 16. 9. 2024.

Prijavitelji morajo vlogo oz. obrazce poziva izpolniti s prijavo v spletno aplikacijo, ki je objavljena na naslovu https://jakrs.e-razpisi.si/si/avtorizacija povezava do nje pa tudi na naslovu http://www.jakrs.si/javni-razpisi-in-pozivi/.

Kontaktna oseba za razpis: Katja Urbanija, e-pošta: katja.urbanija@jakrs.si, tel.: 00386 (0) 1 320 28 30.

Razpis bo odprt do 26. 2. 2024.

Dokumentacija javnega razpisa bo na voljo na spletni strani JAK www.jakrs.si, v aplikaciji za pripravo vlog.

Kontaktna oseba za razpis: Tjaša Urankar, e-pošta: tjasa.urankar(at)jakrs.si, tel.: 00386 (0) 1 369 58 25.

Predmet javnega razpisa bo sofinanciranje izdaje izvirnih slikanic in stripov slovenskih avtorjev. JAK bo predvidoma sofinancirala pet (5) slikanic in/ali stripov. Vsak prijavitelj lahko prijavi samo eno (1) slikanico ali strip.

Razpis bo odprt do 19. 2. 2024.

Dokumentacija javnega razpisa bo na voljo na spletni strani JAK www.jakrs.si, v aplikaciji za pripravo vlog.

Kontaktna oseba za razpis: Vlasta Vičič, e-pošta: vlasta.vicic(at)jakrs.si, tel: (01) 369 58 26.

Predstavljeni bodo prejemniki priznanj zlata hruška 2023. Prijave niso potrebne.

Program: PDF

Vsi trije razpisi bodo odprti do 19. 1. 2024.

1) Javni večletni razpis za izbor in sofinanciranje izvajalcev javnega kulturnega programa na področju KNJIŽNI PROGRAM za obdobje 2024-2027 (oznaka: JR10–KNJIŽNI PROGRAM–2024–2027)

Predmet javnega razpisa je izbor izvajalcev in sofinanciranje javnih kulturnih programov na področju KNJIŽNEGA PROGRAMA za obdobje 2024–2027 (štiriletno sofinanciranje knjižnih programov).

V okviru razpisa za knjižne programe bodo sofinancirani knjižni programi založnikov, ki vključujejo leposlovna in humanistična knjižna dela slovenskih avtorjev za otroke, mladino in odrasle, prevodna leposlovna in humanistična dela tujih avtorjev za otroke, mladino in odrasle ter izvirna in prevodna dela s področij kulture in umetnosti, prispevajo k pluralnosti slovenskega knjižnega trga ter zagotavljajo visoko dostopnost in promocijo knjižnega programa.

2) Javni večletni razpis za izbor izvajalcev in sofinanciranje javnih kulturnih programov na področju BRALNE KULTURE IN LITERARNIH PRIREDITEV za obdobje 2024–2027(oznaka: JR9–PROGRAM BK IN LP–2024–2027)

Predmet javnega razpisa je izbor izvajalcev in sofinanciranje javnih kulturnih programov za obdobje 2024–2027 (štiriletno sofinanciranje javnih kulturnih programov).

V okviru področja Bralna kultura (BK) bodo sofinancirani javni kulturni programi, ki spodbujajo branje pri različnih ciljnih skupinah, promovirajo razvoj in pomen bralne kulture ter razvijajo odnos uporabnikov do branja in posedovanja knjig in potekajo v Sloveniji in/ali zamejstvu. Sofinancirani bodo tudi javni kulturni programi, ki vključujejo podeljevanje denarnih nagrad s področja knjige in se navezujejo na bralno kulturo, in javni kulturni programi, ki izvajajo strokovna srečanja s področja bralne kulture.

V okviru področja Literarne prireditve (LP) bodo sofinancirani javni kulturni programi, ki promovirajo slovenske avtorje ter ustvarjalnost na področju leposlovja in humanistike in potekajo v Sloveniji in/ali zamejstvu. Sofinancirani bodo tudi javni kulturni programi, ki vključujejo podeljevanje denarnih nagrad s področja knjige in se navezujejo na literarne prireditve, in javni kulturni programi, ki izvajajo strokovna srečanja s področja literarnih prireditev.

3) Javni večletni razpis za izbor izvajalcev in sofinanciranje programov mednarodnega sodelovanja za obdobje 2024–2027 (oznaka: JR13–PROGRAM MS–2024–2027)

Predmet javnega razpisa je izbor izvajalcev in sofinanciranje javnih kulturnih programov s področja mednarodnega sodelovanja za obdobje 2024–2027 (štiriletno sofinanciranje programov mednarodnega sodelovanja).

V okviru področja mednarodnega sodelovanja bodo sofinancirani javni kulturni programi, ki jih producenti izvajajo kontinuirano in prispevajo k promociji in trajnejši uveljavitvi slovenskega leposlovja in humanistike v tujini, vključno z izvajanjem kulturnih projektov s področja knjige, ki so v letu 2024 del priprav na projekt Slovenija, častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Bologni 2024.

Drago Jančar je na nastopih predstavljal nemški prevod svojega romana Ob nastanku sveta, ki je izšel letos pri dunajski založbi Paul Zsolnay Verlag. Mojca Kumerdej in Vinko Möderndorfer sta na odlično obiskanem dogodku v avstrijskem društvu za književnost (Österreichische Gesellschaft für Literatur) navdušila obiskovalce, ki so prisluhnili pogovoru z avtorjema in branju odlomkov. Oba sta dan zatem svoji knjigi predstavila tudi na dogodku na samem sejmu.

Najmlajši obiskovalci sejma so z velikim veseljem prisluhnili zgodbi o Adamu in tubi avtorja Žige X Gombača in ilustratorke Maje Kastelic, ki sta zanje pripravila tudi delavnice.
Na sejmu je potekala tudi predstavitev prevoda stripa Črni plamen. Avtorja Ivan in Zoran Smiljanič sta nastopila na enem od odrov sejma, Zoran Smiljanič pa je obiskovalce sejma razveseljeval tudi z risanjem na stojnici svojega avstrijskega založnika Bahoe Books.

Nastopi nikakor ne bi bili mogoči brez prevajalcev Erwina Köstlerja in Metke Wakounig, ki sta na sejmu sodelovala tudi kot tolmača.

JAK je dogodke soorganizirala s Slovenskim kulturnim centrom na Dunaju (SKICA) in mrežo Traduki.

Foto: Matej Fišer, JAK, SKICA, ÖGL

Slovenija, častna gostja na knjižnem sejmu v Frankfurtu

Napoved nekaterih dnevnih dogodkov.

Povezava do prenosa dnevnih dogodkov 21. 10. 2023 (Slovenski paviljon – Oder Srečka Kosovela)

https://www.youtube.com/watch?v=YCQdqu2KEQA

Dogodki 21. 10. 2023

Lokacija: Slovenski paviljon – Oder Srečka Kosovela, Forum, nivo 1

10.00 – 10.45

Novi grafični romani iz Slovenije

Udeleženci: Zoran Smiljanić, Jurij Devetak, Jakob Klemenčič

Moderator: Erwin Köstler

11.00 – 11.45

Pričevanja

Udeleženca: Aleš Šteger, Jure Tori

12.00 – 12.45

Kultni pesnik Tomaž Šalamun

Udeleženci: Matthias Göritz, Liza Linde

Moderator: Janika Rüter

13.00 – 13.45

Zgodovina slovenskega literarnega prevajanja

Udeleženci: Nike Kocijančič Pokorn, Erwin Köstler

Moderator: Iztok Ilc

14.00 – 14.45

Pot je cilj

Udeleženci: Jakob Kenda, Tadej Golob, Dušan Jelinčič

Moderator: Lars Felgner

15.00 – 15.45

Florjan Lipuš in literarna dežela Koroška

Udeleženci: Florjan Lipuš

Moderator: Florian Höllerer

16.00 – 16.45

Poezija z veliko začetnico

Udeleženci: Boris A. Novak, Jan Wagner

Moderator: Tanja Petrič

17.00 – 17.45

ARTE-Talk: Slovenija med vrsticami

Udeleženci: Goran Vojnović, Lina Akif, Lilly Schlagnitweit

Moderatorka: Romy Straßenburg

Lokacija: Slovenski paviljon – Oder Maruše Krese, Forum, nivo 1

10.00 – 11.00

Honey Hour z Barbaro Korun

Udeleženci: Barbara Korun

12.00 – 12.45

Ženske v noči

Udeleženka: Maja Haderlap

Moderator: Katja Stergar

13.00 – 13.45

Slovenija kot dežela poezije

Udeleženci: Cvetka Lipuš, Uroš Prah

Moderator: Tino Schlench

14.00 – 14.45

Po sledeh judovskega prebivalstva v Prekmurju

Udeleženci: Dušan Šarotar, Saša Šavel Burkart

Moderator: Eldad Stobezki

15.00 – 15.45

Versopolis – kjer živi poezija

Sodelujoči: Aljaž Koprivnikar, Uroš Prah, Eka Kevanishvili, Martin Piekar, Valentina Colonna, Dejan Aleksić, Alen Bešić

Moderator: José F. A. Oliver

17.00 – 17.45

Podelitev nagrade Fabjana Hafnerja

Moderator: Jürgen Jakob Becker

Lokacija: Slovenska nacionalna stojnica

10.00 – 10.45

Vizionarji

11.00 – 11.45

Avtorica potopisov Alma Karlin iz Celja (nekdaj Cilli)

Udeleženci: Jaša Drnovšek, Toni Bernhart

Moderator: Ariane Afsari

12.00 – 12.45

Dogodek v mestu – kratke zgodbe iz Slovenije

Udeleženci: Veronika Simoniti, Sebastijan Pregelj

Moderator: Jessica Beer

13.00 – 13.45

Gre naš svet v maloro?

Udeleženci: Nataša Kramberger, Boštjan Videmšek

Moderatorka: Kristine Listau

14.00 – 14.45

Tujci v hiši domačinov

Udeleženci: Erica Johnson Debeljak, Carlos Pascual

Moderator: Karina Goldberg

15.00 – 15.45

Od kod in kam?

Udeleženci: Gašper Kralj, Olga Martynova

16.00 – 16.45

Pogled v svet

Udeleženci:  Gabriela Babnik, Jakob J. Kenda

17.00 – 17.45

Sence sramu

Nekateri dogodki na drugih lokacijah

17.15 – 18.15

Literature Station at the House of Books

Udeleženci: Drago Jančar

Moderator: Erwin Köstler

Celoten program (21. 10. 2023)

Povezava do posnetka dogodkov z dne 20. 10. 2023

https://www.youtube.com/watch?v=ipGzHVdP0Y0

Dodatne informacije in fotografije:

Petra Bališ, PR – Javna agencija za knjigo RS, projekt Slovenija, častna gostja na Frankfurtskem knjižnem sejmu

petra@balis.si

041 779 653

Povezava do prenosa dnevnih dogodkov 20. 10. 2023 (Slovenski paviljon – Oder Srečka Kosovela)

https://www.youtube.com/watch?v=ipGzHVdP0Y0

Dogodki 20. 10. 2023

Lokacija: Slovenski paviljon – Oder Srečka Kosovela, Forum, nivo 1

10.30 – 11.45

Moj sosed na oblaku

Udeleženci: Matthias Göritz, Amalija Maček, Aleš Šteger, Boris A. Novak, Ana Pepelnik, Ifigenija Simonović, Stanka Hrastelj
Moderator: Piero Salabè

12.00 – 12.45

Pod kožo

Udeleženci: Miha Mazzini, Mojca Kumerdej

Moderator: Thorsten Ahrend

13.00 – 13.45

O strasti do nevednosti

Udeleženci: Susanne Baer, Renata Salecl

14.00 – 14.45

Ana Marwan in Drago Jančar

Udeleženci: Drago Jančar, Ana Marwan

Moderator: Tomas Friedmann

15.00 – 15.45

Nogomet in literatura: Predsednik UEFA Aleksander Čeferin v pogovoru z Juergenom Boosom

Udeleženci: Juergen Boos, Aleksander Čeferin

16.00 – 16.45

Zasloni, umetna inteligenca in ljudje

Udeleženci: Miha Mazzini, Naomi S. Baron

Moderator: Miha Kovač

17.00 – 17.45

Hitler in Mussolini na zidovih cerkva

Udeleženci: Miran Košuta, Egon Pelikan

Moderator: Tilman Spreckelsen

Dogodka Hitler in Mussolini na zidovih cerkva se bo udeležila državna sekretarka na Uradu Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar, ki bo pozdravila obiskovalce dogodka in si danes tudi ogledala sejem.

Lokacija: Slovenski paviljon – Oder Maruše Krese, Forum, nivo 1

10.00 – 11.00

Honey Hour z Majo Haderlap

Udeleženka: Maja Haderlap

Moderatorja: Amalija Maček, Matthias Göritz

11.00 – 11.45

Da me je strah

Udeleženca:Antje Contius, Jakob Krese

Moderator:  Ilma Rakusa

12.00 – 12.45

Dobri časi, slabi časi

Udeleženka: Maja Gal Štromar

13.00 – 13.45

ITB Book Awards

Podelitvena slovesnost

14.00 – 14.45

Odkrivanje Slovenije

Udeleženci: Stefan Schomann, Irene Hanappi, Lars Felgner

Moderator: Alix Landrebe

15.00 – 15.45

Slovenska književnost LGBTQ+

Udeleženci: Brane Mozetič, Suzana Tratnik

Moderator: Florian Valerius 

16.00 – 16.45

Koliko Jugoslavije se še skriva v današnji Sloveniji?

Udeleženci: Andrej Blatnik, Goran Vojnović

Moderator: Doris Akrap

Lokacija: Slovenska nacionalna stojnica, dvorana 4.1, D56

11.00 – 11.45

Prevajanje v tandemu ali celo v paru

Udeleženci: Carlos Pascual, Alida Bremer

Moderator: Iztok Ilc

12.00 – 12.45

Prevajanje iz slovenskega v nemški jezik: Praznik prevajalcev

Udeleženci: Liza Linde, Erwin Köstler, Lars Felgner, Ludwig Hartinger, Metka Wakounig, Matthias Göritz, Alexandra Natalie Zaleznik

Moderator: Tanja Petrič

15.00 – 15.45

From YU with love

Udeleženci: Jela Krečič, Ivana Sajko

Moderatorka: Alida Bremer

16.00 – 16.45

Zadnji dve

Udeleženci: Boštjan Videmšek, Maja Prijatelj Videmšek

Moderator: Carlos Pasqual

17.00 – 17.45

Kraljice in morilke

Udeleženci: Stanka Hrastelj, Jedrt Maležič

Moderator: Martin Piekar 

Nekateri dogodki na drugih lokacijah

19.00 – 21.00

Ideološka kritika. Danes!

Udeleženci: Mladen Dolar, Rainer Forst, Regina Kreide, Martin Saar, Alenka Zupančič, Slavoj Žižek

Moderator: Frank Ruda

Lokacija: Adorno Hörsaal VI Campus Bockenheim

Celoten program (20. 10. 2023)

Povezava do programa.

Povezava do profesionalnega programa

Povezava do posnetka dogodkov z dne 19. 10. 2023

https://www.youtube.com/watch?v=aTrZDK9D8uQ

Foto utrinki iz včerajšnjih dogodkov

Dodatne informacije in fotografije:

Petra Bališ, PR – Javna agencija za knjigo RS, projekt Slovenija, častna gostja na Frankfurtskem knjižnem sejmu

petra@balis.si

041 779 653

https://www.youtube.com/watch?v=aTrZDK9D8uQ

Dogodki 19. 10. 2023

Lokacija: Slovenski paviljon – Oder Srečka Kosovela, Forum, nivo 1

10.00 – 10.45

Ali svetovni knjižni dogodki pritegnejo svetovno pozornost – in svetovno bralstvo?

Udeleženci: Asta Vrečko, Arnaud Pasquali, Ian Denison
Moderator: Renata Zamida

11.00 – 11.45

Založništvo in nizka pismenost odraslih in otrok

Udeleženci: Anne Bergmann, Saara Tiuraniemi, Veronika Rot Gabrovec

Moderator: Daan Beeke

12.00 – 12.45

Srečko Kosovel: Moja pesem je moj obraz

Udeleženci: Ludwig Hartinger, Christian Thanhäuser
Moderator: Nadine Hötzendorfer-Fejzuli

14.00 – 14.45

Častni gost ali gost groze: Kaj lahko pridobite, če ste častni gost v Frankfurtu?

Udeleženci: Gvantsa Jobava, Urpu Strellman, Michalis Kalamaras, Margit Walsø

Moderator: Renata Zamida

15.00 – 15.45

Alamut – trdnjava, roman, koncert – od Vladmirja Bartola do skupine Laibach

Udeleženci: Miran Košuta, Uwe Schütte, Verena Klemm

Moderator: Miha Kovač

16.00 – 16.45

Prevodi v času vojne: Slovanske književne povezave v času vojaških spopadov in političnih sporov

Udeleženci: Georgi Gospodinov (Bolgarija), Oksana Zabuzhko (Ukrajina), Aleksandar Gatalica (Srbija), Drago Jančar (Slovenija)

Moderator: Mladen Vesković

17.00 –17.45

Kriza pozornosti in branje knjig

Udeleženci: Maren Wehrle, Anne Mangen in Miha Mazzini

Moderator: Jaka Gerčar

Lokacija: Slovenski paviljon – Oder Maruše Krese, Forum, nivo 1

10.00 – 10.45

Honey Hour z Miljano Cunta

Udeleženka: Miljana Cunta

Moderatorja: Amalija Maček, Matthias Göritz

11.00 – 11.45

Mojstri mikrovesolja

Udeleženci: Alenka Kepic Mohar, Renate Punka, Ivan Sršen, Tauno Vahter

Moderator: Carlo Carrenho

12.00 – 12.45

Preberite angleški izvirnik, brez ovinkov. Zakaj ima branje knjig v angleškem jeziku čedalje več privržencev med številnimi neangleško govorečimi bralci?

Udeleženci: Alyna Wnukowsky, David Taylor, Zoe Ashwood

Moderator: Jaka Gerčar

14.00 – 14.45

The Sound of Poetry

Udeleženci: Ana Pepelnik,Maxime Coton

Moderator: Asmus Trautsch

16.00 – 16.45

Je umetna inteligenca umetniško nadarjena?

Udeleženci: Samira Kentrić, Miléna Trivier

Moderator: Noah Charney

17.00 – 17.45

Mojstrovina

Udeleženka: Ana Schnabl 

Moderatorka: Karina Goldberg 

Nekateri dogodki na drugih lokacijah

11.00 – 11.45

Demokracija in populizem, lažne novice in večja pismenost: Ljubljanski manifest v razpravi

Fridtjof Küchemann (F.A.Z.) bo vodil pogovor z raziskovalci branja Naomi Baron, Miho Kovačem in Anne Mangen.

F.A.Z. oder, hala 3.1, E72

15.00 – 15.45

Literarne revije danes: Literatur & Kritik ter manuskripte

Udeleženci: Ana Marwan, Andreas Unterweger

Slovenska nacionalna stojnica, dvorana 4.1, D56

20.00

Koncert skupine Laibach: Alamut

Jahrhunderthalle, Pfaffenwiese 301 65929 Frankfurt am Main Germany

Celoten program (19. 10. 2023)

Povezava do programa.

Povezava do profesionalnega programa

Povezava do posnetka dogodkov z dne 18. 10. 2023

https://www.youtube.com/watch?v=7GiFupx2pMI

Več o programu najdete na spletni strani www.sloveniafrankfurt2023.com.

Spoštovani,

vabimo vas na tiskovno konferenco, kjer vam bomo predstavili Ljubljanski manifest o branju na višji ravni. Manifest poudarja pomen knjižnega branja v zaslonski dobi in bo eden od stebrov slovenskega programa Slovenija, častna gostja na knjižnem sejmu v Frankfurtu.

Manifest so podprli Nemška akademija za jezik in pesništvo (DASD), Svetovno združenje založnikov (IPA), Evropsko združenje založnikov (FEP), mednarodni PEN, Mednarodna zveza za mladinsko književnost (IBBY), Mednarodno združenje društev za promocijo branja (EURead) in Svetovno združenje knjižničarjev (IFLA). Manifest bodo objavili vodilni evropski mediji. Veseli smo, da ga bo v Nemčiji objavil Frankfurter Allgemeine Zeitung.

Datum: torek, 10. oktober 2023

Čas: 11.00

Kraj: Cankarjev dom, Prešernova cesta 10, Ljubljana, dvorana Alme Karlin

Govorci:

• dr. Asta Vrečko, ministrica za kulturo RS;
• Jose Borginho, generalni sekretar Svetovnega združenja založnikov;
• Anne Bergman Tahon, direktorica Evropskega združenja založnikov;
• Daan Beeke, koordinator EURead;
• dr.Adriaan van der Weel, soavtor manifesta;
• dr. Miha Kovač, kurator slovenskega programa v Frankfurtu.
•  

Predstavitev bo potekala v angleščini, s simultanim prevodom v slovenščino.

Za udeležbo na novinarski konferenci in dodatne informacije pišite na petra@balis.si.

Veselimo se srečanja z vami!

S prijaznimi pozdravi,

Petra Bališ, PR – Javna agencija za knjigo RS, projekt Slovenija, častna gostja na Frankfurtskem knjižnem sejmu.

Novih vlog JAK RS ne sprejema več.

Predmet javnega poziva bo sofinanciranje stroškov, povezanih z udeležbo prijavitelja s stojnico na 39. Slovenskem knjižnem sejmu 2023, ki bo potekal od 21. – 26. 11. 2023 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. 
Znesek sofinanciranja je pavšal 1.000 EUR na založnika.

Pristojna strokovna komisija bo obravnavala vloge po vrstnem redu njihovega prispetja v skladu s kriteriji poziva do porabe razpisanih sredstev poziva. 

Na voljo so samo še subvencije za prijavitelje iz kohezijske regije Vzhodna Slovenija.

Predmet javnega razpisa je:

• izbor prejemnikov in dodelitev delovnih štipendij literarnim kritikom s statusom samostojnega kulturnega ustvarjalca ter
• izbor prejemnikov in dodelitev delovnih štipendij prevajalcem literarnih in humanističnih knjižnih del, izvirno izdanih v slovenskem jeziku, v tuje jezike, prednostno v angleški, nemški in italijanski jezik.

Razpis bo odprt do 25. 9. 2023.

Na seznamu 67 avtorjev in avtoric so bili navedeni samo tisti, ki naj bi tudi dejansko bili fizično prisotni na sejmu v Frankfurtu. V času od začetka projekta Frankfurt 2023 je vključenih avtorjev še precej več, saj se dogodki zelo intenzivno izvajajo že vsaj od oktobra 2022. Hkrati pa smo na tiskovni konferenci povedali tudi, da seznam ni dokončen, saj bo do 17. oktobra – ko je otvoritev sejma – zaradi različnih okoliščin zagotovo še prihajalo do sprememb.

Na seznamu so torej samo živeči avtorji, ne pa vsi avtorji, ki bodo ali so bili na različne načine predstavljeni v okviru projekta Frankfurt. Delo Borisa Pahorja bo tako zagotovo vključeno v program, tako kot tudi dela drugih slovenskih klasikov. Na lanski napovedni tiskovni konferenci na odru v Frankfurtu smo bolj izpostavili slovenske avtorje, ki so del manjšine v Avstriji ali pa ki v Avstriji ustvarjajo, in ustvarili most do častnega gostovanja Avstrije na knjižnem sejmu v Leipzigu 2023, kjer je bilo več slovenskih avtorjev vključenih v avstrijski program. Slovenci, ki so del manjšine v Italiji ali pa so del italijanske kulturne krajine, pa bodo bolj izpostavljeni na tokratnem sejmu – prav zato, ker je Italija častna gostja sejma v Frankfurtu prihodnje leto. 

Ker se zavedamo pomena Borisa Pahorja, enega najpomembnejših pričevalcev zgodovine 20. stoletja, bo v paviljonu s posebno grafično rešitvijo izpostavljeno njegovo delo Nekropola. Želimo si, da bo grafični roman Nekropola, ki ga je na podlagi Pahorjevega besedila in z avtorjevim soglasjem ustvaril Jurij Devetak, k branju Pahorjevih del pritegnil tudi mlajšo publiko. Objava nemškega prevoda grafičnega roman, napovedana za to jesen, namreč za Pahorja odpira nova vrata, več slabih prevodov v preteklosti je kakovostno recepcijo Pahorja v Nemčiji dokaj onemogočilo. Le Nekropola je doživela več ponatisov in tudi mehko izdajo.

Javna agencija za knjigo je že pred več leti poskrbela za kakovostne izdaje ponatisov Nekropole v angleščini, španščini in francoščini. Knjigo kot protokolarno darilo smo poklonili že mnogim, na sejmu pa bomo od predstavitvah izkoristili priložnost, da ti prevodi dosežejo še več bralcev. Eden takih dogodkov bo v nedeljo dopoldne v paviljonu, kjer je predviden pogovor o slovenskih avtorjih v Trstu, tu bo Pahor eden od avtorjev v fokusu. Nikakor pa to ne bo edini dogodek, kjer bo predstavljeno delo Borisa Pahorja.

Zaradi postopkov pri oblikovanju programa in usklajevanja s frankfurtskim sejmom ter italijansko stranjo o enem vidnejših dogodku v nedeljo – prevzemu titule častne gostje – še ne smemo govoriti. A že prej sem omenila – posebna pozornost je namenjena slovenski manjšini v Italiji. Program z vsemi dogodki bo predstavljen šele septembra.

Frankfurtski sejem v sodelovanju s svetovnimi založbami sam naredi nabor knjig, ki so razstavljene v paviljonu, pri čemer naj bi bili razstavljeni prevodi slovenskih del iz zadnjega leta do dveh let, ki so izšli pri tujih založbah, hkrati pa tudi knjige o Sloveniji v tujih jezikih, ki so izšle v tujini. Po naših podatkih sta v zadnjih letih izšla le dva prevoda Pahorjevih del, in sicer Zatemnitev v italijanščini in Nekropola v češčini, oboje 2022. Upamo, da bosta oba predstavljena v paviljonu, ob njiju pa tudi povsem sveža nemška izdaja grafičnega romana Nekropola.

Slovenski založniki se lahko samostojno odločajo, katere aktualne knjige želijo predstaviti na nacionalni stojnici. Prostor je seveda omejen, vendar je tukaj prostor tudi za Pahorjeve knjige, prav tako bodo njegove knjige zagotovo predstavljene tudi na stojnicah slovenskih založnikov, ki na sejmu nastopajo s samostojnimi stojnicami. Slovenski založniki imajo tudi možnost, da Pahorja kakovostno predstavijo in pravice za njegova dela ponudijo tujim založnikom v svojih tujejezičnih katalogih. Tako kataloge kot vzorčne prevode smo preko kohezijskih razpisov sofinancirali v zadnjih dveh letih.

Boris Pahor tako nikakor ni črtan in nikoli ni bil črtan iz programa, le na seznamu živečih avtorjev ga žal ni več. Naša želja in namen sta, da bo ustrezno predstavljen na sejmu v Frankfurtu. Želimo si, da bo še več bralcev posegalo po njegovih delih ter razumelo njihovo zgodovinsko in etično vrednost.

Katja Stergar, direktorica JAK

https://www.youtube.com/watch?v=x6GARHRngXo

Povezava do objave: https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_obrazec=482218

JAK RS

Prevodi iz nemščine

1. Beletrina – Ilma Rakusa: Ausgewählte Gedichte (Droschl Verlag, 2016, 2022), prevajalka: Amalija Maček
2. Forum Ljubljana – Mikael Ross: Der Umfall (avant-verlag, 2018), prevajalka: Sara Virk
3. KUD Sodobnost International – Jutta Richter: Frau Wolle und das Geheimnis der chinesischen Papierschirmchen (Carl Hanser Verlag, 2019), prevajalka: Neža Božič
4. KUD Sodobnost International – Nikola Huppertz: Schön wie die Acht (Tulipan Verlag, 2021), prevajalka: Alexandra Natalie Zaleznik

Prevodi švicarskih knjig iz francoščine

1. Mladinska knjiga – Germano Zullo: Les Oiseaux (Éditions La Joie de lire SA, 2010), prevajalka: Suzana Koncut

Prevodi iz slovenščine v nemščino

1. Lichtungen, Graz – Anthologie: Glückliche Enden der Welt. Literatur aus Slowenien; prevajalci: Daniela Kocmut, Felix Kohl, Natalija Milovanović, Patrick Sanio, Moritz Kropfitsch
2. Wallstein Verlag, Göttingen – Aleš Šteger: Pričevanje (Založba Pivec, 2020), prevajalec: Matthias Göritz
3. S. Fischer Verlag, Frankfurt am Main – Maruša Krese: Da me je strah (Goga, 2012), prevajalka: Liza Linde

Prevodi med jeziki jugovzhodne Evrope

1. V.B.Z. d.o.o., Zagreb – Mirana Likar: Pripovedovalec (Založba Goga, 2020), prevajalec: Ahmed Burić
2. Areté, Beograd – Janja Vidmar: Črna vrana (Mladinska knjiga, 2017), prevajalka: Nina Gugleta
3. Partizanska knjiga, Kikinda – Ana Schnabl: Plima (Beletrina, 2022), prevajalka: Jelena Dedeić
4. Založba Sanje, Ljubljana – Lana Bastašić: Mliječni zubi (BOOKA, 2020), prevajalka: Dijana Matković
5. Založba /*cf., Ljubljana – Nenad Veličković: Koncerti za obou (Fabrika knjiga, 2021), prevajalka: Đurđa Strsoglavec
6. Založba Goga, Novo mesto – Marko Pogačar: Latinoamericana (Sandorf, 2020), prevajalec: Dušan Šarotar

K prijavi na program so povabljeni tudi slovenski založniki. Rok za oddajo prijav je 14. junij 2023.

Več podrobnosti o programu in načinu prijave. 

Več o programu:

https://www.buchmesse.de/en/fellowship-and-grant-programmes/lets-talk

Celovec, Dunaj, Frankfurt, Kiel, München, Salzburg, Tübingen

***

Slovenske zgodovine niso pisali vojskovodje in vladarji, temveč pesniki. Slovenska identiteta se oblikuje in odraža v jedrnati pesniški obliki, razkriva pa se tudi odpor nenehno ogroženega obstoja na stičišču germanske, romanske, ugrofinske in slovanske kulture. Slovenci svoje resnice in pogleda na svet pogosto niso smeli neposredno izraziti, zato so se radi zatekali k hermetičnemu načinu izražanja poezije, že na robu tišine.

Poezija še danes zavzema najpomembnejše mesto v slovenski književnosti in bo tudi v središču predstavitve Slovenije kot častne gostje na frankfurtskem knjižnem sejmu oktobra 2023 pod geslom "Satovje besed". Ob tej priložnosti pri založbi Hanser v sodelovanju z Nemško akademijo za jezik in slovstvo izhaja doslej najobsežnejša antologija slovenske poezije 20. in 21. stoletja z naslovom Mein Nachbar auf der Wolke (»Moj sosed na oblaku«, uredili Matthias Göritz, Amalija Maček in Aleš Šteger).

Antologija bo prvič predstavljena junija 2023 v okviru Pesniške turneje s postanki v Celovcu, Salzburgu, na Dunaju, v Münchnu, Kielu, Frankfurtu in Tübingenu. Poleg antologije bodo predstavljene tudi druge pesniške zbirke slovenskih avtoric_jev, na primer Srečka Kosovela (Otto Müller, prevod Ludwig Hartinger), Cvetke Lipuš (Otto Müller, prevod Klaus Detlef Olof), Miljane Cunta (Edition Thanhäuser, prevod Matthias Göritz in Amalija Maček), Toneta Škrjanca (Litterae Slovenicae, prevod Ann Catrin Bolton), Jureta Jakoba (Litterae Slovenicae, prevod Ann Catrin Bolton) in Tomaža Šalamuna (Suhrkamp Verlag, prevod Matthias Göritz, Liza Linde in Monika Rinck).

***

PROGRAM

***

SALZBURG

7. junij 2023 | 19.30

Literaturhaus Salzburg, Strubergasse 23/H.C. Artmann-Platz

SALZBURŠKI VEČER POEZIJE 2023

Pesniško branje z BARBARO KORUN, CVETKO LIPUŠ in BORISOM A. NOVAKOM - vodi AMALIJA MAČEK, v nemščini bere IRINA BLAUL.

Glasba: RAMONA KASHEER (glas), MELISSA COLEMAN (violončelo) in PAMELIA STICKNEY (teremin)

Organizatorji: Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, SKICA Dunaj, Društvo Literaturhaus

KIEL

8. junij 2023 | 19.30

Kiel Literaturhaus Schleswig Holstein, Schwanenweg 13

MOJ SOSED NA OBLAKU

Predstavitev slovenske poezije dveh stoletij in pesniško branje z MILJANO CUNTA in MATTHIASOM GÖRITZOM.

Organizatorji: Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, Literaturhaus SH, Nemška akademija za jezik in slovstvo

KLAGENFURT/CELOVEC

12. junij 2023 | 19.30

Musilhaus, Bahnhofstraße 50

VEČER V SPOMIN FABJANU HAFNERJU (1966—2016)

Literarni večer v spomin na pesnika in prevajalca Fabjana Hafnerja z ZDENKO HAFNER ČELAN, MATTHIASOM GÖRITZOM, AMALIJO MAČEK, LUCIJO STUPICO in UROŠEM ZUPANOM.

Glasba: TOMAŽ GROM (kontrabas)

Organizatorji: Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, SKICA Dunaj, Musilov inštitut / Koroški literarni arhiv, Literarni muzej Roberta Musila, Generalni konzulat Republike Slovenije

TÜBINGEN

13. junij 2023 | 19.00

Club Voltaire, Haaggasse 26 B

MOJ SOSED NA OBLAKU

Pesniško branje z ANO PEPELNIK, ANO SVETEL in TONETOM ŠKRJANCEM - moderira AMALIJA MAČEK.

Glasba: TOMAŽ GROM (kontrabas)

Organizatorji: Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, Oddelek za slavistiko Univerze v Tübingenu, Club Voltaire

MUNICH

14. junij 2023 | 18.00

Lyric Cabinet, Amalienstrasse 83

V BISTVU BI RAJE BIL - MOJ SOSED NA OBLAKU

Otvoritev pesniškega avtomata v Lyrik Kabinettu in branje iz nove velike antologije slovenske poezije z MATTHIASOM GÖRITZOM, JURETOM JAKOBOM in LUCIJO STUPICO.

Organizatorji: Javna agencija za knjigo RS, Lyrik Kabinett, Bayern liest, Nemška akademija za jezik in slovstvo, SKICA Berlin

FRANKFURT

15. junij 2023 | 11.00

Evangelische Akademie Frankfurt, Römerberg 9

ČASTNA GOSTJA FRANKFURTSKEGA KNJIŽNEGA SEJMA 2023: SLOVENIJA - SATOVJE BESED

Tiskovna konferenca

Govornice_ki: JUERGEN BOOS (direktor Frankfurtskega knjižnega sejma), KATJA STERGAR (direktorica Javne agencije za knjigo RS), AMALIJA MAČEK (kuratorka), MIHA KOVAČ (kurator), MATTHIAS GÖRITZ (kurator)

15. junij 2023 | 19.30

Kunstverein Familie Montez, Honsellstrasse 7

MOJ SOSED NA OBLAKU

Predstavitev antologije slovenske poezije z urednicami_ki MATTHIASOM GÖRITZOM, AMALIJO MAČEK in ALEŠEM ŠTEGROM ter pesniško branje z ANO PEPELNIK, ANO SVETEL in TONETOM ŠKRJANCEM.

Glasba: TOMAŽ GROM (kontrabas)

Organizatorji: Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, Kunstverein Familie Montez

DUNAJ

19. junij 2023 | 17.30

Österreichische Gesellschaft für Literatur, Palais Wilczek, Herrengasse 5

ČASTNA GOSTJA FRANKFURTSKEGA KNJIŽNEGA SEJMA 2023: SLOVENIJA - SATOVJE BESED

Tiskovna konferenca

Govornice_ki: ALJAŽ ARIH (vodja SKICA na Dunaju), AMALIJA MAČEK (kuratorka), MATTHIAS GÖRITZ (kurator)

19. junij 2023 | 19.00

Österreichische Gesellschaft für Literatur, Palais Wilczek, Herrengasse 5

MOJ SOSED NA OBLAKU

LUDWIG HARTINGER in IFIGENIJA SIMONOVIĆ predstavljata slovenskega pesnika Srečka Kosovela (1904—1926): Mein Gedicht ist mein Gesicht (»Moja pesem je moj obraz«, Otto Müller, 2023).

Skupaj z urednicama_koma MATTHIASOM GÖRITZOM in AMALIJO MAČEK bosta predstavila tudi antologijo slovenske poezije.

Glasba: TOMAŽ GROM (kontrabas)

Organizatorji: Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, Österreichische Gesellschaft für Literatur, SKICA Dunaj

Pogoji prijave se za prijavitelje iz Kohezijske regije Zahodna Slovenija ne spremenijo in so še naprej omejeni na projekte mobilnosti v Italiji, Avstriji, Nemčiji ali Švici.

Štipendije za ustvarjalnost se podeljujejo iz naslova knjižničnega nadomestila kot oblika podpore kakovostni izvirni ustvarjalnosti avtorjev knjižničnega gradiva, ki je predmet javne izposoje v splošnih knjižnicah, ki imajo avtomatizirano izposojo v sistemu COBISS (www.cobiss.si).

Namen izvajanja knjižničnega nadomestila ter podeljevanja štipendij za ustvarjalnost je spodbujati ustvarjalnost posameznikov na področjih kulture, na katerih se ustvarja knjižnično gradivo in ki so v javnem interesu.

Pri podeljevanju štipendij za ustvarjalnost iz naslova knjižničnega nadomestila se kot kriterij izbire upošteva kakovostna izvirnost, ki se ocenjuje na podlagi doseženih publicističnih, kritiških in strokovnih referenc. Štipendije za ustvarjalnost iz naslova knjižničnega nadomestila se upravičencem podeljujejo za tekoče leto.

Štipendije za ustvarjalnost iz naslova knjižničnega nadomestila bodo v letu 2023 podeljene na naslednjih področjih:

1. leposlovje,
2. prevajanje,
3. ilustracija in fotografija,
4. glasba,
5. avdiovizualno področje.

Razpis bo odprt do 22. 5. 2023.

Predmet javnega razpisa je:

• Sofinanciranje literarnih kritik v spletnih medijih s področja kulture: sofinanciranje kulturnih projektov literarne kritike aktualne izvirne in prevodne knjižne produkcije za odrasle, mladino in otroke v spletnih medijih s področja kulture.

Razpis bo odprt najmanj 30 dni, torej do 15. 5. 2023.

Dokumentacija javnega razpisa bo na voljo na spletni strani JAK www.jakrs.si, prijavitelji bodo vloge izpolnjevali v aplikaciji za pripravo vlog.

Kontaktna oseba za razpis: Vlasta Vičič, e-pošta: vlasta.vicic(at)jakrs.si, tel: (0)1 369 58 26.

Po pozdravnih nagovorih predstavnikov vseh soorganizatorjev nam bosta Katja Stergar, v. d. direktorice JAK, in Miha Kovač, kurator slovenskega gostovanja na sejmu v Frankfurtu, predstavila stanje, načrte in obete za gostovanji Slovenije na sejmih v Frankfurtu 2023 in Bologni 2024.

Ob praznovanju 2. aprila naj vas spomnim še na IBBY sklad za otroke v stiski

. Ta zagotavlja podporo otrokom na kriznih področjih, ki so jih prizadeli vojna, družbena nesoglasja ali naravne nesreče. Več o skladu  lahko preberete na ibby.si/ibby-sklad-za-otroke-v-stiski. Sklad lahko podprete z donacijo preko spleta, prispevke pa bomo zbirali tudi na praznovanju 5. 4. Več informacij o praznovanju najdete

Praznovanje se bo odvilo istega dne kot simpozij Posebne knjige - posebne zgodbe v organizaciji MKL, Pionirske - kompetenčnega centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo.  Več informacij o simpoziju in prijava.

Obrazec za predloge za mednarodne nagrade in priporočilne sezname. Nominirance za leto 2024 bomo lahko še posebej izpostavljali v okviru slovenskega gostovanja na sejmu v Bologni v letu 2024.

Rok za oddajo obrazcev je 6. april 2023.

Več informacij lahko najdete na povezavi:

https://iiclubiana.esteri.it/IIC_Lubiana/sl

https://www.facebook.com/iiclubiana/

Odprt bo do 31. 3. 2023.

Javni razpis za izbor in sofinanciranje programov profesionalnega usposabljanja za šolsko leto 2023/24 (gov.si):

https://www.gov.si/.../javni-razpis-za-izbor-in.../

--

Vsi prijavitelji programov profesionalnega usposabljanja iz leta 2022/23 bodo povabljeni na Urice za izvajalce, v okviru katerih bodo na kratko predstavljena vsebina razpisa. Urice za izvajalce bodo, 14. 3. 2023 ob 13. uri, potekale v aplikaciji Microsoft TEAMS.

Trajanje štipendije: od septembra 2023 do avgusta 2024
Rok za prijavo: 31. marec 2023

Več o razpisu in štipendiji lahko najdete tukaj, v spodnji angleški predstavitvi ter v članku "About the Graz City Writer Scholarship" - Grazer Stadtschreiber:innen (Luise Grinschgl, General Manager Kulturvermittlung Steiermark):

The condition of participation is an announced literary project to be worked on during the stay.
The scholarship award provides a free apartment in the historic Cerrini-Schlössl on the Schloßberg Graz in the middle of the city as well as a monthly allowance of Euro 1,300.
The residency is well known in the international literary scene and is accordingly widely recognized. In 2022 there were a total of 59 applications from 21 countries.
The 2022/2023 scholarship went to Abdelaziz Baraka Sakin, who was born in Sudan in 1963. He is considered one of the most important voices of Arabic-language literatures in the European diaspora.
Accompanying the authors during their year in Graz which is correspondingly time-consuming and has been carried out by the team of Kulturvermittlung Steiermark in agreement and coordination with the Cultural Office Graz for around 25 years.

Original information about applications of the City of Graz, which contains all information (D/Engl) can be found below:
www.kultur.graz.at/kulturamt/33

/ Richtlinien Deutsch
Guidelines English /

For any additional information, please contact Mr. Christian Mayer at the Cultural Office Graz:
Tel.: +43/316/872-4940
fax: +43/316/872-4909
e-mail: christian.mayer@stadt.graz.at

About the Graz City Writer Scholarship: Grazer Stadtschreiber:innen (Luise Grinschgl, General Manager Kulturvermittlung Steiermark)

The 2022/2023 scholarship went to Abdelaziz Baraka Sakin, who was born in Sudan in 1963. He is considered one of the most important voices of Arabic-language literatures in the European diaspora.Accompanying the authors during their year in Graz which is correspondingly time-consuming and has been carried out by the team of Kulturvermittlung Steiermark in agreement and coordination with the Cultural Office Graz for around 25 years.

Original information about applications of the City of Graz, which contains all information (D/Engl) can be found below:

www.kultur.graz.at/kulturamt/33

/ Richtlinien Deutsch
Guidelines English /

For any additional information, please contact Mr. Christian Mayer at the Cultural Office Graz:
Tel.: +43/316/872-4940
fax: +43/316/872-4909
e-mail: christian.mayer@stadt.graz.at

About the Graz City Writer Scholarship: Grazer Stadtschreiber:innen (Luise Grinschgl, General Manager Kulturvermittlung Steiermark)

Razpisa bosta odprta do 20. februarja 2023.

Predmet javnega razpisa JR8–FRANKFURT–KATALOGI–2023 je sofinanciranje izdaje katalogov založb in avtorjev, ki ustvarjajo v slovenskem jeziku, v tujih jezikih, in sicer katalogov knjižnih del s področja leposlovja in humanistike za odrasle, otroke in mladino ter esejističnih in kritiških del s področja kulture in za predstavitve na tujih tržiščih. Katalog mora vključevati najmanj pet (5) različnih knjižnih del; če je prijavitelj avtor, mora katalog vključevati najmanj tri (3) prijaviteljeva dela.

JAK bo izbranim prijaviteljem za izdajo enega kataloga v tujem jeziku podelila subvencijo v enkratnem fiksnem znesku v višini 2.112,05 EUR.

Predmet javnega razpisa JR9–FRANKFURT–VP–2023 je sofinanciranje izdelave vzorčnih prevodov del avtorjev, ki ustvarjajo v slovenskem jeziku, v tujih jezikih, in sicer s področja leposlovja in humanistike za odrasle, otroke in mladino ter esejističnih in kritiških del s področja kulture za izdelavo v knjižni obliki ali izvedbo v gledališču.

JAK bo izbranim prijaviteljem za izdelavo enega vzorčnega prevoda podelila subvencijo v enkratnem fiksnem znesku v višini 2.726,45 EUR (za skupni obseg vzorčnega prevoda najmanj 11,82 avtorske pole oz. 700 verzov, v ta obseg morajo biti vključena vsaj tri (3) besedila iz različnih del.)

Dokumentacija javnega razpisa bo na voljo na spletni strani JAK www.jakrs.si.

Kontaktna oseba za razpis:

Vlasta Vičič, e-pošta: vlasta.vicic@jakrs.si, tel: 00386 (0)1 369 58 26

Rok prijave: 30. 1. 2023

Celotno besedilo natečaja najdete na tej povezavi.

Na slovenskem knjižnem sejmu bo tudi v petek ob 14:00, tokrat v okviru Založniške akademije, okrogla miza o slovenskem gostovanju v Frankfurtu 2023.

Javna agencija za knjigo na Založniški akademiji organizira tri mednarodne dogodke:

23. november 2023 / 11:00 – 13:00

IZ MALEGA RASTE VELIKO 1

Kako so lahko majhni trgi uspešni pri prodaji pravic v tujino

Nastopata:

Lawrence Schimmel
Senja Požar

Moderator:

Miha Kovač, slovenski kurator projekta Slovenija: častna gostja na Frankfurtskem knjižnem sejmu 2023

--

24. november 2022 / 10:00 – 12:00

IZ MALEGA RASTE VELIKO 2

Kako so lahko majhni trgi uspešni pri prodaji pravic v tujino

Nastopata:

Benas Berantas
Petra Kavčič

Moderator:

Miha Kovač, slovenski kurator projekta Slovenija: častna gostja na Frankfurtskem knjižnem sejmu 2023

--

25. november 2022 / 10:00 - 12:00

IZ MALEGA RASTE VELIKO 3

Kako so lahko majhni trgi uspešni pri prodaji pravic v tujino

Nastopata:

Urpu Strellman
Helena Kraljič

Moderator:

Miha Kovač, slovenski kurator projekta Slovenija: častna gostja na Frankfurtskem knjižnem sejmu 2023

Opis dogodkov IZ MALEGA RASTE VELIKO 1-2-3

Prodaja avtorskih pravic v tujino je od nekdaj poseben izziv za založbe iz manjših in srednje velikih držav, še posebej, če prihajajo iz okolij, ki niso širše mednarodno prepoznavna po svoji kulturni produkciji. Digitalna preobrazba je komunikacijo s tujimi trgi pomembno olajšala, hkrati pa pred avtorje in založnike postavila številne nove izzive. Kaj lahko avtorice in avtorji storijo, da bodo v teh novih okoliščinah vidni prek jezikovnih in kulturnih ovir? Kakšno vlogo imajo založbe in agenti pri oblikovanju avtorskih blagovnih znamk na mednarodnih trgih? Ali je biti avtor na majhnem trgu ovira ali prednost? Kakšne pozitivne in negativne posledice je imela pandemija pri trgovanju z avtorskimi pravicami? Teh in še drugih pomembnih vprašanj se bomo dotaknili na predavanjih in v pogovoru s tremi tujimi in tremi slovenskimi sogovornicami in sogovorniki.

--

Okrogla miza

25. november 2022 / 14:00 – 16:00

FRANKFURT PO FRANKFURTU: KAKO NAPREJ?

Moderator:

Miha Kovač, slovenski kurator projekta Slovenija: častna gostja na Frankfurtskem knjižnem sejmu 2023

Vljudno vabljeni! 

JAK RS

Potekal bo med 23. in 25. novembrom 2022, v sklopu 38. Slovenskega knjižnega sejma v Ljubljani.

Založniška akademija - https://knjizni-sejem.si/koledar-dogodkov/

Namen seminarja je predstaviti, kako najuspešnejše založbe doma in v tujini prodajajo avtorske pravice. Poleg domačih govork bodo na seminarju sodelovali tudi tuji založniki in literarni agenti.

Slovenske govorke so Senja Požar (Založba Mladinska knjiga), Petra Kavčič (Beletrina) in Helena Kraljič (Založba Morfem). Govorci iz tujine pa Lawrence Schimel, Madrid (avtor in založnik, Midsummer Nights Press), Urpu Strellman (Literarna agencija, Helsinki) in Benas Berantas (avtor in literarni agent iz Litve).

Moderator dogodkov: Miha Kovač, kurator projekta Slovenija: častna gostja na knjižnem sejmu v Frankfurt 2023 - Satovje besed.

Vabilo (s podatki o prijavi) in program seminarja. 

Seminar bo potekal v treh delih.

V kolikor se seminarja ne boste udeležili v celoti, vas prosimo, da nam sporočite na kateri del se prijavljate.

Vljudno vabljeni!

Javna agencija za knjigo RS

Predmet javnega razpisa je izbor izvajalcev in sofinanciranje revijalnih programov za obdobje 2023–2025 (triletno sofinanciranje revijalnih programov).
Razpis bo odprt predvidoma do 19. decembra 2022.

Celotna dokumentacija javnega razpisa bo na voljo na spletni strani www.jakrs.si, prijavitelji bodo vloge izpolnjevali v aplikaciji za pripravo vlog.

Kontaktna oseba za razpis: Vlasta Vičič, e-pošta: vlasta.vicic(at)jakrs.si, tel: (0)1 369 58 26.

Povzetek

Približno trideset let po jugoslovanski krizi in po demokratičnih spremembah ob koncu hladne vojne; trideset let po ustanovitvi in mednarodni uveljavitvi neodvisne slovenske države - pri katerih sem sodeloval po svojih najboljših močeh - se je nedaleč od naših meja začela nova vojna. Podobno kot v jugoslovanski krizi gre tudi tokrat za spopad med zahodnimi - evroatlantskimi - demokratičnimi vrednotami in postkomunistično, imperialistično politiko; za rusko  prizadevanje po vračanju meja in sistema nekdanje Sovjetske zveze.

Po dveh letih vrveža in meteža zaostrenega kulturnega boja z elementi revolucionarske miselnosti in jugoslovanske nostalgije, predvsem pa političnih diskvalifikacij s fašizmom; po požarih in poplavah zaradi ekoloških malomarnosti; nekaj mesecev po slovenskih parlamentarnih volitvah, ki so sledile kulturnemu boju; v času, ko okrevamo po pandemiji; navsezadnje, ko se obeta gospodarsko pomanjkanje in hladna zima, je ministrica slovenske vlade dr. Asta Vrečko - v intervjuju za STA s paradoksalno in absurdno trditvijo, da se bojuje zoper politizacijo - potrdila slovenski oz. svetopisemski pregovor o nevidnem brunu v lastnem očesu in odprla novo fronto kulturnega boja. Napovedala je političen obračun z drugače mislečimi, med katere je prištela tudi pisca teh vrstic. Očitala mu je nestrokovnost in politizacijo. (Med dejanja politizacije najbrž spada moje vabilo s strani Vrečkove pohvaljenemu Mihi Kovaču v času ministrovanja Vaska Simonitija; o žalitvi z nestrokovnostjo pa ne mislim govoriti.) V odprtem pismu ministrici sem opisal delo direktorja in sodelavcev Javne agencije za knjigo, z dokazi zavrnil vse očitke in opozoril na škodljivost političnega obračunavanja v kulturi, kot smo ga bili vajeni pred ministričinim rojstvom. Aste Vrečko nevednost oz. brezbrižnost ne rešujeta pred dokazljivo neresničnostjo njenih trditev in pred objektivno odgovornostjo zanje. Ob tem je zanimivo, da je Vrečkova svoje ideje najprej preskusila v televizijskem pogovoru z Dušanom Smodejem, bolj znanim kot protagonistom afere Fotopub.

Predsednik vlade Robert Golob je večkrat obljubil, da bo njegova vlada spoštljiva. Ministrica Vrečkova govori o dialogu in strokovnosti. Toda lepe besede niso nič drugega kot lepe besede. Dogaja se, kar pove nemški pregovor: ob grdi igri kažejo nedolžen obraz (gute Miene zum bösen Spiel). Po premisleku sem se odločil, da zapustim mesto direktorja JAK. Z današnjim dnem odstopam s tega položaja in izstopam iz nelepe igre, ki se je po volitvah začela na Ministrstvu za kulturo.   

*

Dr. Asta Vrečko

Ministrica za kulturo RS

Ljubljana

Spoštovana gospa ministrica,

Sodelavci so me opozorili na intervju, ki ste ga dali agenciji STA 8. oktobra 2022. Poleg tega sem si - da bi Vas bolje razumel - prebral tudi Vaš pogovor, ki ste ga 11. avgusta 2022 za portal Kulturnik posneli s kulturnima sodelavcema Nejcem Krevsom in Dušanom Smodejem (ki je sicer znan po aferi Fotopub). Večkrat ste ponovili, da ste “pristaš odkritega dialoga”, da nasprotujete “politizaciji”, da podpirate “avtonomijo pred vmešavanjem politike”, da cenite “stroko” in da želite okrepiti “civilno družbo”. Te Vaše besede navajam, ker ste v intervjuju za STA kot političarka izrekli nekaj ocen, ki naj bi bile strokovne, pa takšne zaradi Vašega sedanjega položaja ne morejo biti. Pritožujete se zaradi “napačnih, nestrokovnih potez, škodljivih za kulturo”, zaradi izbora direktorjev, češ da jih/nas prejšnje ministrstvo ni imenovalo “na podlagi strokovnih kriterijev”; da torej “priprave  (na gostovanje na Frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2023) potekajo zelo daleč od idealnih”; omenjate “zaskrbljena pisma… s strani strokovne javnosti”. Na koncu poveste, da vodstvo Javne agencije za knjigo, to se pravi Dimitrij Rupel, ne uživa Vašega zaupanja. Temu dodajate tri zanimive trditve:

1. da situacijo zdaj rešuje Miha Kovač,
2. da ste se z menoj že dvakrat sestali, večkrat zahtevali dokumentacijo o poteku priprav na slovensko gostovanje v Frankfurtu, in
3. da to dokumentacijo trenutno preučujete in boste na podlagi izsledkov tudi ustrezno ukrepali.

Najprej glede prof. Kovača: na JAK sem ga pripeljal jaz takoj po svojem prihodu (junija 2021). Od septembra 2021 je bil član “Frankfurtske komisije”, maja 2022 pa je postal kurator. Pred mojim prihodom je imel JAK nemškega kuratorja Matthiasa Göritza in domačo Amalijo Maček. Ta je ob mojem prihodu odstopila, zamenjal jo je na moj predlog prof. Igor Grdina. Göritz, ki se sicer podpisuje kot prevajalec slovenske literature v nemščino, žal ne razume slovensko, vendar sem se skušal sporazumeti z njim, kar ni bilo preprosto, ker ga je predvsem zanimalo, kako bi po Evropi razširjal slovenske verze s pomočjo mehanične naprave Poetry vending machine. Vržeš evro in dobiš slovensko pesem v nemščini.

Do Vašega prihoda na Ministrstvo za kulturo, ni bilo - s strani tega ministrstva - nobenih pritožb, torej so priprave na gostovanje v Frankfurtu potekale normalno. Priprave naj bi po Vašem mnenju potekale “daleč od idealnih” - zanimivo! - potem, ko je kurator postal prof. Kovač, o katerem sicer pravite, da rešuje situacijo. Profesorju Kovaču je bila precej pred prevzemom kuratorske vloge namenjena skrb za dogodke v zvezi s knjigotrštvom in zaslonskim branjem pri častnem gostovanju Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Kovač Vam lahko potrdi, da je bilo njegovo sodelovanje z direktorjem korektno, navsezadnje smo vsi skupaj - kljub kadrovskim problemom, neprestanim inšpekcijam, kljub preobremenjenosti pri pripravljanju različnih formalnih poročil in kljub nesmislom, ki izhajajo iz kohezijske pogodbe - pravočasno pripravili program za letošnjo frankfurtsko predstavitev JAK. (Na JAK je trenutno zaposlenih deset oseb.) Vse je pripravljeno za tiskovno konferenco, na kateri boste sodelovali, in za ceremonijo s predajo španske "štafete" v slovenske roke v nedeljo, 23. oktobra. Takrat bo nastopil tudi slovenski pisatelj Drago Jančar. (O vsem tem se lahko prepričate v brošuri, ki smo jo pripravili.)

*

Na tem mestu bom navedel odlomek, ki sem si ga v dnevnik zapisal na dan osamosvojitve:

Dan mi je seveda polepšalo vabilo kulturne ministrice, ki sem ji bil 17. junija, torej dva tedna po njeni izvolitvi napisal naslednje sporočilo:

Spoštovana gospa ministrica,

najprej Vam čestitam za izvolitev na ministrski položaj in za vstop v slovensko politiko, ki bo po vsem videzu naporen in zapleten.

Agencija za knjigo, ki jo trenutno vodim, spada v območje Vašega ministrstva, zato Vas lahko ob priliki, če boste želeli, obiščem in Vam predstavim naše izzive. Morda bi bilo to koristno glede na bližnji obisk predsednika Frankfurtskega knjižnega sejma Jürgena Boosa v Ljubljani. Zahvaljujem se Vam za pripravljenost, da se pogovorite z njim 28. junija. Sprašujem, ali želite ob Boosovem obisku na ministrstvu navzočnost koga iz agencije. Če boste želeli, bom navzoč tudi sam.

S spoštovanjem!

Dimitrij Rupel, direktor JAK

Vabilo mi je potem včeraj poslala poslovna sekretarka Klavdija Zupančič:

Spoštovani gospod dr. Rupel,

vabimo vas na sestanek z ministrico za kulturo dr. Asto Vrečko, v petek, 24. junija 2022, ob 13. uri, na Ministrstvo za kulturo.

Pričakalo me je celotno vodstvo ministrstva, če se ne motim, šest ljudi. Ministrici sem izročil darilo v vrečki z napisom I love Slovenia: dva kataloga in izvod Jančarjevega romana In ljubezen tudi. Koncipiral sem bil vljuden, spodoben in popolnoma konstruktiven nastop. Takoj sem povedal, da od ministrice želimo kratek tekst za brošuro, in da nam ministrstvo pošlje v našo komisijo kakšno primerno osebo, ki se spozna na umetnost. Poleg upravnega odbora (board) smo namreč v skladu z navodili iz Frankfurta oblikovali tudi komisijo (committee), v kateri so strokovnjaki za književnost iz Frankfurtske komisije, poleg njih pa - zaradi dogodkov, ki jih planiramo na sejmu - še nekaj ljudi, kot sta Ženja Leiler za film in Jože Muhovič za likovno umetnost. Glede glasbe in koncerta v Alte Oper (z Žurajem) je bil že vse uredil Grdina.

Ko sem omenil Frankfurtsko komisijo, se je gostiteljica za spoznanje vznemirila in si nekaj zapisala. Če se ne motim, je pomislila, da bi takšno komisijo moralo kontrolirati ministrstvo. Po moji vljudnostni uverturi, je začela - milo rečeno - napadati. Če se dobro spomnim, je poudarila tri stvari, še bolj konkretno pa naj bi svoje zahteve formulirala v posebnem pismu. Povedala je,

1. da na ministrstvu ne vedo, kaj se dogaja v JAK;
2. vedo pa, da je na JAK očitno marsikaj narobe, saj da zamujamo s pripravami in smo predmet kritik “strokovne javnosti”, to se je pa začelo že lani, ko sem bil imenovan za direktorja;
3. da ne gre samo za dogodek s knjigami, ampak za velikansko državno prireditev, na kateri se mora država primerno uveljaviti, torej bi moralo imeti kontrolo ministrstvo oz. cela vlada.

Razvil se je čuden pogovor. Najprej sem rekel, da na MK natančno vedo vse o JAK, saj smo ga tako rekoč tedensko obveščali, imeli stalne pogovore z ministrom in državno sekretarko oz. skrbnico Pečaričevo, napisali in potrdili smo Strateški načrt JAK do leta 2024, sicer pa je gospa Vrečko ministrica šele tri tedne, jaz pa sem ponudil sestanek že teden dni nazaj. Opisal sem nekaj naših dejavnosti oz. dosežkov. Nekatere rutinske reči, ki pa so po zakonu bistvene, je niso zanimale, zanimal jo je predvsem Frankfurt. Glede “kritik strokovne javnosti” sem rekel, da gre za politične predsodke, nanje pa morejo vplivati tudi osebni interesi. Pri našem delu, sem rekel, je bolj malo, pri mojem delu pa ni prav nobene politike, saj sem odvisen od strokovnih komisij. Ne vem, če je razumela, kar sem povedal o svojem izključevanju iz odločitev o izboru avtorjev. Glede pristojnosti in odgovornosti sem pojasnil, da smo imeli notranjo revizijo, predvsem pa da JAK spada pod pristojnost Sveta JAK, ki ga sestavljajo predstavniki različnih ustanov, društev in celo MK.

Asta Vrečko je kljub mojim besedam vztrajala pri domnevi, da smo v zaostanku, češ da ve, da se razstave pripravljajo po dve leti. Frankfurtski sejem je poslovni dogodek, kurator Kovač v javnosti odmevno poudarja, da ni literarni kongres. Povedal sem, da že imamo pogodbe z glasbeniki (Žuraj), z Evo Petrič in njeno Rubikovo kocko, da bo istočasno s sejmom 2023 razstava o romantiki, kjer bo vključen Prešeren; da smo dogovorjeni z NUK za razstavo “Slovenike”… rekel sem, da bi lahko našteval še in še. Nisem omenil sodelovanja med muzeji in galerijami, nisem govoril o srečanjih s prevajalci in založniki. Pojasnil sem funkcioniranje Frankfurtske komisije, sicer sem pojasnil tri najvažnejše stvari:

• da so naši projekti vsi po vrsti podvrženi javnim razpisom: navedel sem razpis za logotip, za serijo filmov o avtorjih (ki se že snema), za film o slovensko-nemških odnosih, za razpis za spletne strani in PR, posebej pa sem razložil težavnost načrtov za opremo paviljona, ki morajo biti usklajeni s financami v kohezijski pogodbi in s pričakovanji FKS (kljub vsemu tudi v tem primeru ne zamujamo);
• da dogodke, prireditve in avtorje pripravljata dva kuratorja: nemški Göritz in slovenski Kovač; ob omembi Göritza je dajala vtis, da ve vse o njem, kar vodi k sklepu, da je dobila nekatere informacije neposredno od sodelavcev JAK; sicer je mimogrede povedala, da so ti sodelavci kritični do dela JAK, čeprav JAK v javnosti in nasproti drugim ustanovam predstavlja direktor ali oseba po njegovem pooblastilu;
• da je najbolj odgovoren seveda direktor, ki dela v skladu z zakonodajo in veljavnimi predpisi ter upošteva tudi pobude MK, navsezadnje je prav on (res relativno pozno) podpisal kohezijsko pogodbo z ministrom za kulturo in vladno službo za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK). Denar je postal dosegljiv šele septembra 2021.

Rezultat sestanka ni bil spodbuden. Ne glede na to, da ministrica malo ve o FKS, kaže željo po narekovanju (tj. oviranju) dela JAK. Večji del njenega govora je bil političen oz. ideološki. Zanimivo je, da je med vrsticami očitala ideološkost ravno agenciji. Želi pregled našega delovanja in načrte za nastop na FKS, torej podrobnosti v zvezi z dogodki, imeni itn. Sprašujem se, na podlagi česa je potem menila, da smo v nekakšnem zaostanku, če je informacije od agencije, ki ji edina lahko poda celovito sliko, šele potrebovala.

Na sestanku 24. junija sem dejal, da lahko vse, kar je našteto v gornjih točkah, ga. ministrica seveda dobi, gotovo pa v zakonih ni podlage za narekovanje, kaj in kako naj se dela. Seznami in načrti JAK niso skrivnost, ima pa agencija avtonomijo, ki jo jamči, nadzira, po potrebi pa tudi brani Svet JAK.

Ko je omenjala kritike JAK v javnosti, sem ministrici dobesedno rekel: "tako kot mene, kritizirajo tudi vas, pač živimo v demokraciji.”

*

11. julija 2022 smo iz JAK Ministrstvu poslali Odgovor na vprašanja o izvajanju projekta Frankfurt (61300-1/2021/9), ki obsega 124 strani.

Drugi sestanek z ministrico, “vezan na projekt Frankfurt 2023” (kot se je izrazila njena vodja kabineta) je bil 17. avgusta. O tem sem zapisal v dnevnik:

V sredo, 17. avgusta sem bil spet pri ministrici, naslednji dan Orlando Uršič (predsednik Sveta JAK). V glavnem jih skrbijo finance, ker slabo črpamo evropska sredstva. Napisal sem pismo Vrečkovi in Jevšku:

Spoštovana gospa

dr. Asta Vrečko

Ministrica za kulturo RS

 Zahvaljujem se Vam (in Vašim sodelavkam/sodelavcem) za skrb v zvezi s slovenskim gostovanjem v Frankfurtu, ki ste jo izrazili na sestanku 17. avgusta 2022. S kolegico Čampa sva Vam skušala predstaviti dosežke in zadrege svojega prizadevanja za čim boljši uspeh slovenske navzočnosti na FKS 2023. Ena od zadreg je povezana s črpanjem kohezijskih sredstev oz. uresničevanjem navodil kohezijske pogodbe, ki je iz razlogov, ki niso bili odvisni od mene, postala veljavna šele pred enim letom. Precej časa so vzele priprave, predvsem pa zaposlovanje s pogodbo določene ekipe. Kot sami veste, primerno usposobljenih ljudi, ki so se pripravljeni zaposliti v Javni agenciji za leto in pol, ni na pretek. Ne glede na to je skupina sodelavcev/sodelavk, ki se ukvarjajo s Frankfurtom – v razmerah, ki jih je obremenjevala epidemija - opravila obsežno in dobro delo.

 V trenutku, ko nas od glavnega dogodka loči 15 mesecev, je vendar treba evidentirati nekatere probleme. Problem, kot ga sam vidim in ki nanj v začetku nemara nisem bil dovolj pozoren, je težavnost presaditve kohezijske »filozofije« na področje knjig, avtorjev, založb, sejmov itn. Kot me je opozoril predsednik Sveta JAK Orlando Uršič, nobena častna gostja doslej svojega gostovanja ni financirala iz kohezije. Da Vas pretirano ne obremenjujem, bom omenil samo dva razpisa, za katera so rezervirana znatna sredstva:

·      Za »Javni razpis za izdajo prevodov del slovenskih avtorjev v tujih jezikih (80 prevodov, 40 v 2022 in 40 v 2023)« je na voljo še 394.000 evrov;

·      Za »Javni razpis za sofinanciranje individualnih nastopov podjetij na mednarodnih knjižnih sejmih v tujini (50 subvencij, 10 v letu 2021, 20 v 2022 in 20 v 2023)« je na voljo 460.000 evrov.

 V zvezi s prevodi smo doživeli več problemov. Na razpise se je odzvalo malo tujih založb, od nemških, ki jim je bil razpis (po mojem prepričanju) prvenstveno namenjen, pa skoraj nobena. Pokazalo se je, da je ponujena subvencija (okrog 5.000 evrov), ki je povrhu omejena z relativno majhnim obsegom teksta, komaj zanimiva; za financiranje pa so bili prijavljeni maloštevilni prevodi v hrvaščino, katalonščino, slovaščino, španščino... ne pa v nemščino ali eventualno v angleščino. Sodelavke so me opozorile, da z nemškimi prevodi ne bomo dosegli kohezijske norme.

 Podobno je pri razpisu »individualnih nastopov podjetij«. »Prihranjena« sredstva bi nam prišla še kako prav pri financiranju drugih dogodkov, vendar sem bil opozorjen, da je prenašanje med kategorijami stroškov zapleteno, celo nemogoče, predvsem pa je treba upoštevati prednost »vzhodne regije« pred »zahodno«. Kot rečeno, Vas ne želim obremenjevati z velikim številom podrobnosti, za zabavni oddih pa Vam lahko povem, da kohezijska pogodba, ki je namenjena častnemu gostovanju Slovenije v Frankfurtu, omogoča financiranje potovanj v Argentino in v Malezijo.

 Vaša opozorila v zvezi s »počasnim« črpanjem sredstev so bila utemeljena, in takoj, ko so bila izrečena, je prišlo do stika našega sekretarja Marinča z Vašo sodelavko gospo Udovičevo. Pravni del problema je rešljiv brez večjih težav, so pa vsebinske težave, za katere imate po mojem prepričanju Vi največ posluha. Prosim Vas torej, da s svojo avtoriteto vplivate, da bi lahko nekaj »neuporabnih« finančnih sredstev iz nerealnih postavk prenesli na tista mesta, kjer so nujno potrebna in prispevajo k ugledu naše države.

 To pismo pošiljam v vednost ministru Jevšku, ki ga tako kot Vas prosim za pomoč pri »kreativni« razlagi kohezijskih formulacij oz. pri odpravi nesmiselnih omejitev. Predlagam, da se naši predstavniki sestanejo s strokovnjaki na Vašem ministrstvu in na Službi vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

*

Svojim sodelavcem sem 19. avgusta poslal naslednja navodila:

1. Pristojnosti, delitev dela

Miha Marinč skrbi za skladno (u)porabo/črpanje denarja, opozarja na morebitne presežke ali primanjkljaje

Bojana Čampa vodi razpis za paviljon,skrbi za stike, koordinacijo z vodstvom Fr. knjiž. sejma in vodi pogovore na daljavo, pripravlja obisk Boosa v Ljubljani konec avgusta

Maruša Trobec in Bojana Čampa poskrbita za dokončno ureditev “brošure” za FKS 22, za prevajanje in oblikovanje

Tjaša Urankar, Mateja Humar, Katja Stergar in Maruša Trobec pripravijo načrt razpisov do konca leta in za začetek drugega leta, skrbijo za primernost in pravočasno objavo 

Katja Kirbiš poskrbi za končno rešitev zadev v zvezi z logotipom, s spletnimi stranmi in nemško PR agencijo (skrajni rok konec avgusta!)

Katja Urbanija (dokler je še v službi) poskrbi za prijavo za dunajski knjižni sejem in pripravi seznam relevantnih sejmov v tem in prihodnjem letu

2. Rešitev protislovij in nesmislov v kohezijski pogodbi

Doslej še nobena “častna gostja FKS” svojega gostovanja ni financirala iz kohezijskih sredstev. Slovenska rešitev izvira iz časa ministrovanja Bizjak-Mlakarjeve in Peršaka, vodilni v JAK pa so pogodbo razlagali kot vir sredstev za kakršnekoli posle, potovanja itn.

Direktor informira Svet JAK, Ministrstvo za kulturo in SVRK o nemogočih omejitvah kohezijske pogodbe (posebej t.i. točka 8 - razpisi)

Direktor, Miha Kovač, Amalija Maček in Bojana Čampa nemudoma dokončajo program letošnje “štafete” med Španijo in Slovenijo in pripravijo osnutek programa za 2023 s prubližnimi finančnimi ocenami.

*

Slovenija bo 23. oktobra letos prevzela funkcijo “častne gostje” od Španije. O tem sem govoril s Španci na daljevo:

Kratek povzetek (moje razumevanje) pogovora z gospo María José Gálvez, špansko generalno direktorico za Promocijo knjige in branja, pri španskem Ministrstvu za kulturo in šport. Pogovor (na daljavo) je bil 25. avgusta 2022, pri njem je sodelovala ga. Bojana Čampa.

V pogovoru, ki je trajal približno eno uro, smo izvedeli:

1. Častno gostovanje Španije na FKS 2022 je »državni projekt«, pri katerem sodelujejo tudi različna španska ministrstva, založbe in knjigarne; strokovna združenja pisateljev, ilustratorjev, prevajalcev … Skupina šteje 22 oseb.
2. Španci so potrošili za svoje častno gostovanje 12 milijonov evrov; končni obračun pa bo narejen po zaključenem projektu; takrat bo znesek porabe za projekt dokončno znan.
3. Ekipa, ki pripravlja gostovanje, je locirana na Ministrstvu za kulturo,
4. Poleg te ekipe so še drugi sodelavci, ki delajo na Inštitutu Cervantes, na ambasadi v Berlinu...
5. Direktorica Gálvez ima »pod seboj« 100 ljudi (ki se sicer – enako kot JAK - ukvarjajo tudi z drugimi zadevami, npr. s financiranjem založništva, drugimi sejmi itn.),
6. Tiskovna konferenca lani (kot je bo Slovenija imela letos) je trajala približno eno uro; govorili so španski minister za kulturo, predsednik FJK Boos, generalna direktorica in projektna direktorica (Elvira Marco);
7. Nagovorom je sledil pogovor med štirimi avtorji/avtoricami;
8. Del dogodka je bil kratek film o španski kulturi.
9. Za projekt so angažirali različne sektorje, ki so pokrivali in skrbeli za oglaševanje / objave v medijih (po vsej državi), za protokol častnega gostovanja, logistiko.
10. Španci bodo v svojem paviljonu organizirali okrog 55 dogodkov in gostili cca. 100 avtorjev.
11. Osrednje zbirališče in srečevališče tudi za Happy Hour bo cafe, kjer bo moč dobiti pijače (kavo, vino, pivo, sokove …) in tipične tapase.
12. Head-officer team šteje 4 osebe, ki delajo samo na projektu častnega gostovanja, skupaj z razširjeno, podporno ekipo 6 oseb.

*

Sekretar Miha Marinč je v začetku septembra sestavil pismo za Ministrstvo na podlagi mojega osnutka rešitve kohezijskega gordijskega vozla. Naj povzamem bistveno:

Pomisleki in predlogi JAK v zvezi s porabo sredstev, predvidenih v okviru operacije »Slovenija, osrednja gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu - model trajnega uveljavljanja slovenske literarne ustvarjalnosti v tujini” (“Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020”)

Pri svojih predlogih in pomislekih se osredotočam na pregled, ki ga je 5. septembra 2022 poslal sekretar Miha Marinč. Ta pregled vsebuje podatke o porabljenih, rezerviranih in razpoložljivih t.i. kohezijskih sredstvih. Tu me zanimajo predvsem podatki v “rubrikah”:

5 (informiranje, komuniciranje…),

7 (zunanji izvajalci…) in

8 (razpisi, pozivi, prevodi, mobilnost…). 

Ugotavljam, da izvajanje porabe v “točki” 8 ni bilo (ni moglo biti) in ne bo mogoče v skladu z načrtovano porabo, kar posebej velja za:

8.1.2. (Primer I.) “Standardne lestvice stroškov na enoti (Javni razpis za izdajo prevodov del slovenskih avtorjev v tujih jezikih)”, kjer ostaja neporabljenih 394.089,04 evrov. Predvidevam, da bo od teh sredstev letos in prihodnje leto v najboljšem primeru mogoče porabiti med 200.000 in 250.000 evrov, torej nam v vsakem primeru ostaja najmanj 150.000 evrov.

8.1.2. (Primer II.) “Standardne lestvice stroškov na enoto (Javni razpis za sofinanciranje individualnih nastopov podjetij na mednarodnih knjižnih sejmih v tujini)”: tu ostaja 460.881,00 evrov.

V prvem primeru gre za nerealno pričakovanje, da bi do oktobra 2023 lahko financirali/realizirali 80 novih prevodov, pri čemer seveda želimo prevode v nemščino, morda v angleščino ali francoščino. Razlog za neuresničljivost načrta in za neuporabnost relativno visoke skupne vsote sredstev je v omejenem času, v pomanjkanju prijav, ki je - po splošnem prepričanju - posledica prenizke vsote, ki je določena za posamezen prevod in v pomanjkanju kvalificiranih prevajalcev, da o pomenu in dometu nekaterih - morda zainteresiranih - založb ne govorimo. Tudi v drugem primeru gre za nerealne ocene in pomanjkanje prijav na razpise.

Sredstva iz obeh primerov (npr. cca 600.000 evrov) bi lahko porabili za (sicer sorodne, vendar realne) stroške v rubrikah:

5.4. (svetovanje in in komuniciranje), npr. dodatnih 100.000 evrov,

5.6. (nastopi na sejmih in razstavah), npr. dodatnih 100.000 evrov,

5.9. (informiranje in komuniciranje), dodatnih 100.000 evrov,

7.1. (delo po pogodbi o opravljanju storitev), dodatnih 200.000 evrov,

7.2. (delo po podjemni pogodbi) dodatnih 100.000 evrov.

Prepričan sem, da je “prenos” nekaterih postavk/sredstev med sorodnimi rubrikami (ki jih ločijo bolj ali manj formalne, nebistvene razlike) - pri čemer je seveda potrebno upoštevati kohezijsko “filozofijo” glede bolj in manj razvitih regij - nujno potreben za uspeh slovenskega gostovanja v Frankfurtu prihodnje leto. V primerjavi z drugimi državami, ki so pred nami gostovale v Frankfurtu (vendar gostovanja niso financirale iz kohezije) so slovenskemu “častnemu gostovanju” namenjena sredstva skromna: petkrat manjša od kanadskih, trikrat manjša od španskih, dvakrat manjša od gruzijskih; zahteve pa so iste, pričakovanja enaka kot pri drugih državah.

Ministrstvo za kulturo in Službo vlade za razvoj in kohezijo potemtakem nujno prosimo za razumevanje in za potrditev predlaganih prilagoditev.

*

Sledi dokument, ki sem ga ministrici poslal 26. septembra 2022 in ki vsebuje opozorilo, da nam je "Ministrstvo za kulturo ustavilo izvajanje operacije":

Glede na pritožbe oz. očitke glede dokumentacije naj najprej povem, da je JAK že 26. januarja 2022 poslala na Ministrstvo 28 strani obsegajočo Strategijo Javne agencije za knjigo RS za obdobje 2022-2024 (št. 007-1/2022/1). Na tiskovni konferenci 20. oktobra 2022 bo v Frankfurtu predstavljena knjižica s programom, dogodki in pojasnili v angleščini in nemščini (v prilogi). Izdelana je bibliografija prevodov slovenskih knjig v nemščino (v prilogi). Ti prevodi bodo razstavljeni v Frankfurtu, na njihovi osnovi bodo tudi izbrani avtorji, ki bodo nastopali na različnih sejemskih ali obsejemskih dogodkih.

Sicer je JAK v zadnjem času sklenil več pogodb oz. se pogaja z umetniškimi ustanovami in posamezniki, ki bodo nastopali v Frankfurtu prihodnje leto. Gre za večje in manjše dogodke: od nastopa skupine Laibach s predstavo Alamut, baletne predstave Povodni mož v izvedbi mariborskega baleta s koreografom Edwardom Clugom; koncerta moderne slovenske glasbe v Alte Oper (Žuraj), razstav slovenskih ilustracij; likovnih del/inštalacij v Schirn Kunsthalle; predstavitve slovenskih muzejev, kinoteke… do predstavitve razstave o slovenski književnosti Slovenica (NUK), razstave o Prešernu v Romantik Museum; do predstavitve del umetnice Eve Petrič (Rubikova kocka) in seveda nemškega in angleškega prevoda Priročnika za Slovenijo s teksti s področja arhitekture, filma, gledališča, književnosti, kulinarike, likovne umetnosti, športa, zgodovine… Snemamo serijo 20 kratkih filmov o slovenskih avtorjih, pripravljamo film o slovensko-nemških odnosih… K programu prispevajo ljubljanski Goethe Institut in kulturna centra (Skica) v Berlinu in na Dunaju.

V preteklih mesecih oz. tednih sva s kuratorjem Miho Kovačem nagovarjala celo vrsto založniških in s Frankfurtom povezanih prireditev: Nastopil sem na blejskem založniškem kongresu z referatom  Literarna država in državna literatura  (v prilogi), organizirali smo posvetovanja na Gospodarski zbornici, pripravili srečanja prevajalcev itn.

Ministrica morda želi, da bi pojasnjeval svoje strokovne kompetence, vendar to glede na javno dostopne podatke o mojih referencah in dosežkih ni potrebno. Ministrstvo za kulturo in Svet JAK sta me leta 2021 izbrala za direktorja na podlagi strokovnih referenc, pedagoških in znanstvenih izkušenj s področja sociologije kulture, primerjalne književnosti in mednarodnih odnosov, na podlagi obsežne bibliografije več kot 50 knjig in več kot tisoč člankov…  Ministričini očitki so neumestni in žaljivi. Izvirajo iz ideoloških predsodkov, ki jih v kulturi ne bi smelo biti, najmanj pa na ravni ministra oz. ministrice.

Očitki o zamudah ne temeljijo na dejstvih: JAK se pripravlja na gostovanje v Frankfurtu na podlagi koledarja, ki so ga predlagali Nemci in pri nobeni točki ne zaostaja. Treba je tudi vedeti, da so druge države za ključne priprave porabile manj kot leto dni (Gruzija 8 mesecev), kar pomeni, da bi lahko uspeli v Frankfurtu tudi, ko bi začeli s pripravami šele danes. Mi smo začeli prej zato, ker imamo na voljo manj ljudi. Do tega trenutka smo bili uspešni; če se bo uresničeval začrtani program, je mogoče na uspešnost računati tudi v prihodnje. Seveda bi bilo spreminjanje ali neizvajanje programa v tem trenutku tvegano, vendar ni nemogoče; kdor se ga bo lotil, bo sam nosil vse posledice za kvaliteto slovenskega častnega gostovanja na FKS 2023.

Besede o uživanju ali neuživanju zaupanja izražajo samo osebne poglede (gospe ministrice) in odnos do drugih ljudi. Odločitve na podlagi zaupanja so nasprotje vladavine prava in pravne države. V komentiranje vsega tega se ne mislim spuščati; predstavil sem dejansko stanje, in v njem razlogov za nezaupanje z ministričine strani ne morem najti. Posebno pozornost bi zaslužila ministričina razmišljanja o vlogi nevladnih organizacij. Slovenski proračun jim je bil – tako kot vsem književnim dejavnostim – izredno velikodušno naklonjen.

Sedaj se prvič v neodvisni Sloveniji dogaja, da minister oziroma ministrica kar v medijih naznanja, katerim direktorjem zaupa, katerim pa ne. S tem kot nosilka visoke politične funkcije ustvarja politični pritisk na ljudi, ki morajo zagotavljati nepolitično delo svojih ustanov – muzejev, agencij itn. V prim,eru JAK je tako, da lahko samo Svet agencije odpokliče direktorja. Pri tem ga ne smejo voditi politične usmeritve.

Ker so bile doslej priprave na veliki dogodek uspešne, brez težav z dnevom objave tega pisma odlagam funkcijo direktorja JAK. Naslednik ne bo imel problemov, če bo nadaljeval že uhojeno pot. V glavnem je vse že pripravljeno. Glavno je to, da je Frankfurtski knjižni sejem tudi v okviru sejemskih prireditev specifičen; Slovenija podobne priložnosti za vsestransko predstavitev nemara ne bo imela več desetletij.

Zaradi politizacije, ki nastopa v imenu depolitizacije, iz higienskih razlogov in da si ne bi po nepotrebnem pokvaril življenjepisa, sem se odločil odstopiti s svojega položaja in to takoj, z datumom tega odprtega pisma. Kljub nelepi igri gospe Vrečko slovenski knjigi seveda želim uspeh v Frankfurtu. Moje zadnje (mestoma preveč olikano) sporočilo gospe šefinji kabineta, ki si je (8. oktobra 2022) vzela pravico, da me poskuša - v imenu svoje višje šefinje - disciplinirati, je (bilo) tole:

Spoštovana gospa Ukmar,

potrjujem prejem Vašega sporočila - v zvezi z dostavo dokumentacije - z dne 6. oktobra 2022. Kolega Marinča sem že prosil, da zbere, kar zanima ministrico (?), moram pa dodati, da smo v zadnjem času soočeni z več podobnimi zahtevami, ki nas glede na kadrovske možnosti in glede na zaposlenost s Frankfurtom precej obremenjujejo. Po mojem prihodu na JAK smo izvedli notranjo revizijo, katere poročilo bržkone imate, če ne, ga lahko dobite. Sicer je že nekaj mesecev v hiši Računsko sodišče, neskromne pa so tudi zahteve novinarjev. Kot si lahko predstavljate, me bolj kot inšpekcije zanimajo vsebinski problemi. Prepričan sem, da to mnenje z menoj deli tudi ministrica, kar pa zadeva dokumentacijo, jo boste seveda dobili v obsegu in količini, ki nista majhna. Upam, da bo to inšpekcijsko obdobje vendarle minilo in da se bomo lahko pogovarjali o rečeh v zvezi s knjigami in kulturo. Svoje delo na JAK kajpada povezujem in pogojujem ravno s takšnimi rečmi.

Lep pozdrav!

zasl. prof. dr. Dimitrij Rupel

Na koncu še pozdrav ministrici dr. Asti Vrečko!

Z izbranim kandidatom/kandidatko bo sklenjeno delovno razmerje za določen čas do 30. 11. 2023 za čas trajanja operacije "Slovenija, častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu - model trajnega uveljavljanja slovenske literarne ustvarjalnosti v tujini" za polni delovni čas (40 ur tedensko) in s preizkusno dobo treh mesecev.

Operacijo "Slovenija, osrednja gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu - model trajnega uveljavljanja slovenske literarne ustvarjalnosti v tujini, sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj."

Razpisa bosta odprta do 7. novembra 2022.

Predmet javnega razpisa JR6–FRANKFURT–KATALOGI–2022je sofinanciranje izdaje katalogov založb in avtorjev, ki ustvarjajo v slovenskem jeziku, v nemščino, angleščino in italijanščino, in sicer katalogov knjižnih del s področja leposlovja, humanistike ter esejističnih in kritiških del s področja kulture in za predstavitve na tujih tržiščih.

JAK bo izbranim prijaviteljem za izdajo enega kataloga v tujem jeziku podelila subvencijo v enkratnem fiksnem znesku v višini 2.112,05 EUR.

Predmet javnega razpisaJR7–FRANKFURT–VP–2022je sofinanciranje izdelave vzorčnih prevodov del avtorjev, ki ustvarjajo v slovenskem jeziku, v tujih jezikih, in sicer s področja leposlovja in humanistike za odrasle, otroke in mladino ter esejističnih in kritiških del s področja kulture za izdelavo v knjižni obliki ali izvedbo v gledališču.

JAK bo izbranim prijaviteljem za izdelavo enega vzorčnega prevoda podelila subvencijo v enkratnem fiksnem znesku v višini 2.726,45 EUR (za skupni obseg vzorčnega prevoda najmanj 11,82 avtorske pole oz. 700 verzov, v ta obseg mora biti vključenih vsaj pet (5) besedil iz različnih del.)

Dokumentacija javnega razpisa bo na voljo na spletni strani JAK www.jakrs.si.

Kontaktna oseba za razpis:

Vlasta Vičič, e-pošta: vlasta.vicic@jakrs.si, tel: 00386 (0)1 369 58 26

Poziv je namenjen povračilu potnih stroškov avtorjem leposlovnih ali humanističnih del, ki ustvarjajo v slovenskem jeziku, založnikom oz. urednikom, literarnim agentom ter prevajalcem, ki so/bodo izvedli projekt v tujini.

Rok za zbiranje vlog prične teči na dan najave javnega poziva JP2-MOBILNOST-2022 v Uradnem listu RS in objave besedila poziva na spletni strani JAK http://www.jakrs.si/javni-razpisi-in-pozivi/ dne 16. 9. 2022ter traja do porabe sredstev, vendar najdlje do 17. 10. 2022.

Prijavitelji morajo vlogo oz. obrazce poziva izpolniti s prijavo v spletno aplikacijo, ki je objavljena na naslovu https://jakrs.e-razpisi.si/si/avtorizacija povezava do nje pa tudi na naslovu http://www.jakrs.si/javni-razpisi-in-pozivi/.

Izbrani knjigi sta: 
-    OŠ: Boštjan Gorenc, Jaka Vukotič (ilustracije) s pomočjo Kozma Ahačiča: Reformatorji v stripu, Škrateljc, zavod za kulturo, izobraževanje in šport,
-    SŠ: Mateja Gomboc, Balada o drevesu, Miš založba.

V septembru 2022 bomo v vse šole in knjižnice poslali obvestila o poteku in izvajanju projekta RSK z vsemi priporočili in podatki o izbranih knjigah in avtorjih. 

Veselimo se sodelovanja z vami. 

Razpis bo odprt do 24. avgusta 2022.

Predmet javnega razpisa je sofinanciranje predstavitve knjig in avtorjev na mednarodnih knjižnih sejmih v tujini z namenom okrepitve mednarodne konkurenčnosti MSP.

Mednarodni knjižni sejem v tujini mora biti vpisan v mednarodnem registru sejmov AUMA www.auma.de in mora imeti vsaj 10 % delež tujih razstavljavcev med vsemi razstavljavci.

Namen razpisa je preko sofinanciranja individualnih nastopov podjetij na mednarodnih knjižnih sejmih v tujini podjetjem omogočiti predstavitve knjig in avtorjev mednarodni poslovni javnosti, povečati možnosti poslovnega sodelovanja podjetij s tujimi partnerji (imetniki avtorskih pravic in tujim založniki), povečati mednarodno konkurenčnost podjetij in zvišati vpetost internacionalizacije podjetij. Namen javnega razpisa je tudi krepitev prepoznavnosti in dostopnosti slovenske literature v tujini; promocija in uveljavljanje slovenskih avtorjev doma in v tujini; podpora prevajalcem; večja izvozna intenzivnost podjetij; povečevanje dodane vrednosti proizvodov in storitev.

Projekt po tem javnem razpisu predstavlja individualni nastop prijavitelja na enem (1) mednarodnem knjižnem sejmu v tujini.

Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev, namenjenih za predmet javnega razpisa JR5–FRANKFURT–SEJMI–2022, znaša 276.528,60 EUR.

Dokumentacija javnega razpisa bo na voljo na spletni strani JAK www.jakrs.si.

Kontaktna oseba za razpis:

Miha Marinč, e-pošta: miha.marinc@jakrs.si, tel: 00386 (0)1 369 58 22

Razpis bo odprt do 31. avgusta 2022.

Predmet javnega razpisa JR12-TRUBAR-2022 je izbor izvajalcev in sofinanciranje kulturnih projektov na področju stroškov tiska prevodov leposlovnih in humanističnih knjižnih del za odrasle, mladino in otroke v tuje jezike v letu 2022.

Na omenjenem pozivu bodo izbranim prijaviteljem dodeljena sredstva za stroške tiska prevodov leposlovnih in humanističnih knjižnih del za odrasle, mladino in otroke v tuje jezike za sofinanciranje kulturnih projektov, izvedenih najkasneje do 15. 11. 2022.

Sofinancirani bodo stroški tiska prve izdaje knjižnih del v tujih jezikih avtorjev, ki ustvarjajo v slovenskem jeziku ki ustvarjajo v slovenskem jeziku ali pa ustvarjajo v drugem jeziku in so del slovenskega kulturnega prostora, in sicer s področja leposlovja in humanistike za odrasle, mladino in otroke (vključno s slikanicami brez besed, grafičnimi romani in stripi) ter esejističnih in kritiških del s področja kulture in umetnosti (izrecno izključena je podpora izdajanju učbenikov, znanstvenih monografij, razstavnih katalogov, kuharskih knjig in priročnikov za samopomoč).

Upravičeni prijavitelji so pravne osebe (založbe) s sedežem v tujini, ki nameravajo zagotoviti izid prevoda avtorjev, ki ustvarjajo v slovenskem jeziku.

Posamični prijavitelj lahko na ta poziv prijavi največ 3 (tri) posamične projekte.

Dokumentacija javnega poziva bo na voljo na spletni strani JAK www.jakrs.si.

Kontaktna oseba za poziv:

- Katja Stergar, e-pošta: katja.stergar(at)jakrs.si, tel.: +386 (0) 1 369 58 27.

Razpis bo odprt do 31. avgusta 2022.

Predmet javnega razpisa JR5-P-2022 je izbor izvajalcev in sofinanciranje kulturnih projektov na področju prevodov v tuje jezike v letu 2022.

Na omenjenem razpisu bodo izbranim prijaviteljem dodeljena sredstva za prevode v tuje jezike za sofinanciranje kulturnih projektov, izvedenih najkasneje do 31. 8. 2024.

Sofinancirani bodo prevodi knjižnih del avtorjev, ki ustvarjajo v slovenskem jeziku ali pa ustvarjajo v drugem jeziku in so del slovenskega kulturnega prostora, v tuje jezike, in sicer s področja leposlovja za odrasle in otroke ter esejističnih in kritiških del s področja kulture in humanističnih ved za izdajo v knjižni obliki ali izvedbo v gledališču.

Upravičeni prijavitelji so pravne osebe (založbe, gledališča) s sedežem v tujini, ki nameravajo zagotoviti izdajo oz. izvedbo prevoda dela avtorja, ki ustvarja v slovenskem jeziku.

Isti prijavitelj lahko v okviru tega razpisa prijavi največ dva (2) kulturna projekta.

Dokumentacija javnega razpisa bo na voljo na spletni strani JAK www.jakrs.si.

Kontaktna oseba za razpis:

- Katja Stergar, e-pošta: katja.stergar(at)jakrs.si, tel.: 00386 (0) 1 369 58 27.

Štipendije za ustvarjalnost se podeljujejo iz naslova knjižničnega nadomestila kot oblika podpore kakovostni izvirni ustvarjalnosti avtorjev knjižničnega gradiva, ki je predmet javne izposoje v splošnih knjižnicah, ki imajo avtomatizirano izposojo v sistemu COBISS (www.cobiss.si).

Namen izvajanja knjižničnega nadomestila ter podeljevanja štipendij za ustvarjalnost je spodbujati ustvarjalnost posameznikov na področjih kulture, na katerih se ustvarja knjižnično gradivo in ki so v javnem interesu.

Pri podeljevanju štipendij za ustvarjalnost iz naslova knjižničnega nadomestila se kot kriterij izbire upošteva kakovostna izvirnost, ki se ocenjuje na podlagi doseženih publicističnih, kritiških in strokovnih referenc. Štipendije za ustvarjalnost iz naslova knjižničnega nadomestila se upravičencem podeljujejo za tekoče leto.

Štipendije za ustvarjalnost iz naslova knjižničnega nadomestila bodo v letu 2022 podeljene na naslednjih področjih:

1. leposlovje,
2. prevajanje,
3. ilustracija in fotografija,
4. glasba,
5. avdiovizualno področje.

Razpis bo odprt do 17. 8. 2022.

Razpis bo predvidoma odprt do 22. avgusta 2022.

Predmet javnega razpisa je dodelitev delovnih štipendij avtorjem izvirnih del in prevajalcem, samozaposlenim v kulturi, ki ustvarjajo v slovenskem jeziku. Delovna štipendija je namenjena pripravi druge knjižne izdaje izvirnih leposlovnih in esejističnih del za otroke, mladino in odrasle, v primeru dramatike tudi za pripravo knjižnega prvenca, ter pripravi drugega prevoda leposlovja, esejistike in stvarne literature za otroke, mladino in odrasle v slovenski jezik,. 

Delovna štipendija je namenjena izključno fizičnim osebam s statusom samozaposlenega v kulturi, vpisanim v razvid samozaposlenih v kulturi pri Ministrstvu za kulturo RS.

JAK bo v okviru tega razpisa dodelila predvidoma deset (10) delovnih štipendij, in sicer predvidoma v razmerju 70% za avtorje izvirnih knjižnih del in 30% za prevajalce knjižnih del v slovenski jezik.

Vrednost delovne štipendije je 12.000 eur bruto.

Kontaktna oseba: Vlasta Vičič, vlasta.vicic@jakrs.si, tel (01) 369 58 26.
 

Srečanje je potekalo v Haus des Buches, kjer ima svoj sedež tudi uprava Frankfurtskega knjižnega sejma. Zbrane sta nagovorila kurator projekta Frankfurt 2023 dr. Matthias Göritz in Simone Bühler s Frankfurtskega knjižnega sejma.

Na srečanju sta se nemškim gostom predstavila avtorja Veronika Simoniti in Boštjan Videmšek. Pogovor z njima je vodil Erwin Köstler, za tolmačenje v nemški jezik je poskrbela Amalija Maček.

Dogodek se je zaključil z B2B sestanki med slovenskimi in nemškimi založniki, na katerem so slovenski založniki predstavili svoje aktualne in najbolj zanimive naslove.

FOTO: JAK RS 

Javna agencija za knjigo RS mora - v skladu s pogodbo, ki jo je nekdanja direktorica Renata Zamida podpisala leta 2018 - upoštevati predpise, ki urejajo t.i. častna gostovanja na frankfurtskem sejmu. Upoštevati je treba predpisane roke in številne izvedbene podrobnosti. To pomeni, da so mnoge rešitve odvisne od nemških organizatorjev, nekatere pa bodo lahko postale javne in predmet medijske obravnave šele po letošnji jesenski tiskovni konferenci v Frankfurtu. Poudariti je potrebno, da morajo biti vsi vsebinski sklopi, od postavitve paviljona do spremljajočega literarnega, kulturnega in družabnega programa potrjeni s strani Frankfurtskega  knjižnega sejma. Pri tem gre  za profesionalno dogovarjanje s poslovnimi partnerji.

Po mnenju gospe Pregl, ki je soproga nekdanjega direktorja (2008-2012), nato tudi predsednika sveta JAK, naj bi priprave potekale v »servilni«, če ne celo »hlapčevski« smeri, to pa zato, ker bodo Nemci prevajali tiste knjige, ki jih bodo zanimale, ne pa morda tistih, ki bi jih izbrali v domačem slovenskem, prijateljskem ali družinskem krogu. Gospa Pregl občuti pomanjkanje navdušenja nad knjigo: »Mi smo ljudstvo knjige," pravi in dodaja: "Knjige so nas vzpostavile, nagovorile in obdržale kot Slovence.«

Aktualni direktor prof. Dimitrij Rupel svojega dela na JAK ni začel po odhodu - komentatorki tako  ljube - direktorice Zamidove in torej ni, kot bi nemara kdo sklepal, njen naslednik. Pred aktualnim direktorjem je JAK vodil Sebastjan Eržen. Morda ni odveč omeniti, da je bilo mogoče financiranje frankfurtskega gostovanja urediti šele lansko poletje s podpisom t.i. kohezijske pogodbe, torej po odhodu Zamidove in Eržena. Razmere na JAK zaradi pomanjkanja sodelavcev in zaradi neugodnih predhodnih ukrepov, ki so omejevali priprave na FKS 2023, niso bile rožnate. Kljub kadrovski, časovni in prostorski stiski je JAK vzpostavil dialog in dobre odnose z vsemi zainteresiranimi udeleženci slovenskega knjiž(ev)nega sveta. To namerava početi tudi v prihodnje.

Projekt FKS 2023 dobiva novo vsebinsko strukturo oz. podobo. Za čim bolj kakovostno predstavitev Slovenije na FKS je JAK angažirala najvidnejše strokovnjake, avtorice in avtorje, založnice in založnike, zunanje svetovalke in svetovalce. Pri programskih pripravah, ki bodo intenzivno tekle naslednje leto dni, so seveda več kot dobrodošli vsi slovenski založniki in avtorji, ki zadnja leta delujejo na mednarodnih trgih, ali se trudijo, da bi tja vstopili. Prostora bo za vse več kot dovolj, naš glavni izziv pa bo, kako slovenske dogodke dvigniti iz frankfurtskega povprečja ter jih narediti vidne in slišne.

Slovenskih in tujih bralcev najbrž ne bomo pridobili s trditvami o ljudstvu knjige, o hlapčevstvu in servilnosti. Vse mogoče aktualne prisege in napovedi ne bodo veliko pomagale, če naše knjige in sploh vsi naši izdelki, ki jih izvažamo, ne bodo privlačni in zanimivi. Ljudi, ki imajo radi kulturo in knjige, od vsega na svetu najbolj zanimata resnica in verodostojnost. Resnica in verodostojnost bosta prodrli tudi, če bosta napisani v slovenščini, ni pa verjetno, da bi kogarkoli zanimale knjige samo zato, ker so slovenske.

Javna agencija za knjigo RS

Ljubljana, 7.6.2022

Poziv bo odprt do porabe sredstev, vendar najdlje do 15. septembra 2022. 

Predmet javnega poziva JP1–DIGITALIZACIJA–2022 bo sofinanciranje projektov digitalizacije na področju knjige v letu 2022, in sicer po naslednjih sklopih:

a.)    digitalizacija poslovanja ( nakup administrativnih, poslovnih, računovodskih ipd. programov);
b.)    nadgradnja obstoječe spletne strani prijavitelja;
c.)    nadgradnja obstoječe spletne knjigarne prijavitelja;
d.)    vzpostavitev nove spletne strani in knjigarne prijavitelja (založnika ali več založnikov skupaj);
e.)    najem A1 orodij za strojno branje oz. produkcijo zvočnih knjig.

Celotna dokumentacija poziva bo na voljo na spletni strani www.jakrs.si.  

Razpis bo odprt do 27. junija 2022.

Predmet javnega razpisa 2022 je sofinanciranje:

• razvoja scenarija najmanj 30-minutnega dokumentarnega avdiovizualnega projekta o slovensko-nemških odnosih,
• realizacije 30-minutnega dokumentarnega avdiovizualnega projekta v slovenski in nemški verziji.

Cilji javnega razpisa

JAK bo kulturni projekt na področju tega javnega razpisa podpirala v skladu z naslednjimi dolgoročnimi cilji in vsebinskimi usmeritvami:

• mednarodna prepoznavnost Republike Slovenije in njene kulture, slovenskih kulturnih ustvarjalcev ter spodbujanje in izvajanje promocije slovenske kulture  in knjige v zvezi z izvedbo priprav na kulturni projekt Slovenija, častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu 2023,
• mednarodna promocija kakovostne sodobne slovensko avdiovizualne produkcije v okviru sodobne, evropske avdiovizualne produkcije,
• promocija in spodbujanje slovensko-nemških odnosov na področju kulture, politike in gospodarstva.

Na razpis se lahko prijavijo pravne ali fizične osebe, ki so uveljavljene na področju produkcije avdiovizualnih del.

Predvidoma bo za projekt v okvirni vrednosti 100.000,00 EUR izbran en (1) prijavitelj.

Dokumentacija javnega razpisa bo na voljo na spletni strani JAK www.jakrs.si.

Kontaktna oseba za razpis:

Mateja Humar Jelnikar, e-pošta: mateja.humar-jelnikar(at)jakrs.si, tel: 00386 (0)1 230 28 31

Predmet javnega razpisa je:

• Elektronske in zvočne knjige (EZ-K): sofinanciranje izdelave in objave kakovostnih izvirnih in prevodnih leposlovnih, esejističnih in humanističnih elektronskih in zvočnih knjig za odrasle, mladino in otroke v slovenskem jeziku;
• Spletni mediji (SM): sofinanciranje kulturnih projektov literarne kritike aktualne izvirne in prevodne knjižne produkcije za odrasle, mladino in otroke, sofinanciranje analiz in refleksij s področja založništva in širše s področja knjige ter refleksij širše kulture in družbe v povezavi z literaturo.

Na razpis – področje e-knjige in zvočne knjige prijavitelji ne smejo prijavljati knjižnih del, vključenih v pogodbe o sofinanciranju v letu 2022 iz naslova razpisov JR10-KNJIŽNI PROGRAM-2020-2023, JR3-KNJIGA-2022-2023/področje Izdaja knjig, in JR2-VKP-2022-2024, razen v primeru, da v okviru navedenih razpisov niso in ne bodo uveljavljali tovrstnih upravičenih stroškov za izdelavo in objavo e-knjig ali zvočnih knjig (prepoved dvojnega financiranja).

Razpis bo odprt najmanj 30 dni, torej do 27. 6. 2022.

Dokumentacija javnega razpisa bo na voljo na spletni strani JAK www.jakrs.si, prijavitelji bodo vloge izpolnjevali v aplikaciji za pripravo vlog.

Kontaktna oseba za razpis: Vlasta Vičič, e-pošta: vlasta.vicic(at)jakrs.si, tel: (0)1 369 58 26.

Predmet javnega razpisa bo sofinanciranje izdaje izvirnih slikanic in stripov slovenskih avtorjev.

JAK bo predvidoma sofinancirala pet (5) slikanic in/ali stripov. Vsak prijavitelj lahko prijavi samo eno (1) slikanico ali strip.

Na razpis se bodo lahko prijavili tudi založniki, ki so sofinancirani v okviru štiriletnega programskega razpisa za knjižne programe, vendar ne s slikanicami ali stripi, ki so že vključeni v pogodbe za leto 2022. Prav tako se bodo na razpis lahko prijavili založniki, ki so se prijavili na dvoletni projektni razpis za izdajo knjig 2022-2023 (rezultati bodo predvidoma v prvi polovici maja 2022).

Razpis bo odprt najmanj 30 dni, torej predvidoma do 16. maja 2022.

Dokumentacija javnega razpisa bo na voljo na spletni strani JAK www.jakrs.si, v aplikaciji za pripravo vlog.

Kontaktna oseba za razpis: Vlasta Vičič, e-pošta: vlasta.vicic(at)jakrs.si, tel: (0)1 369 58 26.

Simpozij bo povezovala mag. Darja Lavrenčič Vrabec.

Izbrani referati bodo objavljeni tudi v reviji Otrok in knjiga.

Dogodek je del projekta bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.

Informacije o simpoziju in prijavnico lahko najdete na spodnji spletni povezavi:

https://www.mklj.si/.../simpozij-70-obletnica-knjizne.../

Bliža se mednarodni knjižni sejem otroške in mladinske literature v Bologni, ki bo letos potekal od 21. do 24. marca. Zaradi dvakratne odpovedi sejma bo Slovenija na sejmu častna gostja šele leta 2024. JAK bo na sejmu prisotna z doslej največjo, 80m² veliko nacionalno stojnico, ki bo v hali 26 (stojnica B133).

Ob predstavitvi najnovejše knjižne produkcije bodo na stojnico umeščene štiri delovne postaje slovenskih založnikov (Založba Malinc, Miš založba, Založba Pivec, Sodobnost International). S samostojno stojnico pa bosta prisotni Založba Mladinska knjiga in Založba MorfemPlus, na ComicCorner pa bo sodeloval tudi Stripburger – Forum Ljubljana.Na sejmu bo veliko pomembnih dogodkov, vendar pa zaradi epidemioloških omejitev letos ne bomo organizirali tradicionalnega enodnevnega obiska za vse zainteresirane.

V ponedeljek, 21. 3. 2022 ob 14.30, bo tiskovna konferenca IBBY, kjer bodo razglašeni tudi prejemniki IBBY nagrad:

• Andersenove nagrade: Slovenska sekcija IBBY je nominirala Damijana Stepančiča in Petra Svetino. Peter Svetina se je uvrstil med 6 finalistov med avtorji, Damijan Stepančič pa se je s slikanico Svetilnik uvrstil na seznam 20 knjig, ki jih žirija še posebej priporoča v prevajanje, izdajanje in branje (https://www.ibby.org/awards-activities/awards/hans-christian-andersen-award/hans-christian-andersen-awards-2022). V mednarodni žiriji je sodelovala tudi Tina Bilban, predsednica Slovenske sekcije IBBY;
• IBBY Asahi nagrada: Slovenska sekcija IBBY je nominirala Društvo Bralna značka Slovenije  - ZPMS (https://www.ibby.org/awards-activities/awards/ibby-asahi-reading-promotion-award);
• IBBY iRead nagrada: Slovenska sekcija IBBY je nominirala Slavka Pregla in Darjo Lavrenčič Vrabec (https://www.ibby.org/awards-activities/awards/ibby-iread-outstanding-reading-promoter-award).

V torek, 22. 3. 2022 ob 10.00, bo B2B srečanje slovenskih in tujih založnikov, ki ga Javna agencija za knjigo organizira v sklopu evropskega projekta Vsaka zgodba šteje – ustvarjajmo zgodbe za vse / Every story matters – making books more inclusive. Projekt je zasnovan z zavedanjem, da imajo knjige veliko družbeno moč: branje širi obzorja in krepi empatijo. Cilj projekta je spodbuditi celotno produkcijsko verigo otroške in mladinske literature, ki temelji na inkluzivnosti, multikulturnosti in raznolikosti: od pisanja in izdajanja do prodaje.

V torek, 22. 3. 2022 ob 13.00, pa bo v prenosu iz Stockholma razglašen prejemnik nagrade ALMA. Za nagrado so nominirani štirje slovenski ustvarjalci: Anja Štefan, Ana Zavadlav, Polona Lovšin in Boris A. Novak.

Za ilustratorje je na sejmu najpomembnejša vsakoletna kurirana ilustratorska razstava, predlogov je vedno več tisoč, izbranih pa je le okoli 70 ilustratorjev iz vsega sveta. V letošnjem letu se na razstavo ni uvrstil noben izmed slovenskih ilustratorjev, med 318 finalisti je bila Ana Zavadlav, ki je bila letu 2019 uvrščena na glavno razstavo. V preteklih letih so bili na razstavi predstavljeni tudi Andreja Peklar (2018), Maja Kastelic (2015), pred tem Peter Škerl, Alenka Sottler, Lila Prap.

Več informacij o slovenskem nastopu na sejmu lahko dobite pri vodji slovenske nacionalne stojnice, Katji Stergar – katja.stergar@jakrs.si.

Razpis bo odprt do 15. aprila 2022.

Predmet javnega razpisa je sofinanciranje izdaje knjižnih del avtorjev, ki ustvarjajo v slovenskem jeziku, v nemščini, angleščini in francoščini.

Razpis je namenjen založnikom iz Evropske unije, vendar izven Slovenije.

Založniki lahko zaprosijo za fiksen znesek 5.398,48 EUR za stroške prevoda, avtorskih pravic, dela, oblikovanja in tiska.

Cilji javnega razpisa

Cilj javnega razpisa je podpreti izvedbo vsaj 40 projektov za izdajo prevodov del slovenskih avtorjev v tujih jezikih.

JAK bo subvencije na področju tega javnega razpisa dodeljevala v skladu z naslednjimi dolgoročnimi cilji in vsebinskimi usmeritvami:

• prevajanje in izdajanje kakovostnih izvirnih slovenskih knjižnih del v tujih jezikih;
• promocija in uveljavljanje avtorjev in njihovih del doma in v tujini;
• večanje vidnosti in ugleda slovenske literature in humanistike v mednarodnem prostoru;
• podpora prevajalcem iz slovenščine v tuje jezike.

Dokumentacija javnega razpisa bo na voljo na spletni strani JAK www.jakrs.si.

Kontaktna oseba za razpis:

Katja Urbanija, e-pošta: katja.urbanija(at)jakrs.si, tel: 00386 (0)1 320 28 30

Razpis bo odprt do 25. aprila 2022.

Predmet javnega razpisa je izbor izvajalcev in sofinanciranje kulturnih projektov v letu 2022 na področju Izdajanje slovenskih avtorjev v nemškem jeziku.

Razpis je namenjen založnikom z nemškega govornega področja; prijavitelj je lahko izključno pravna oseba (založba) s sedežem v Avstriji, Nemčiji ali Švici.

Cilji javnega razpisa na področjih in omejitev števila v sofinanciranje sprejetih prijaviteljev

JAK bo kulturne projekte na področjih tega javnega razpisa podpirala v skladu z naslednjimi dolgoročnimi cilji in vsebinskimi usmeritvami:

• prva izdaja izvirnih slovenskih del v nemškem jeziku;
• ponatisi izvirnih slovenskih del v nemškem jeziku;
• promocija in uveljavljanje slovenskih avtorjev in njihovih del v tujini;
• podpora prevajalcem iz slovenskega v nemški jezik;
• dolgoročna podpora prevajanju in promociji slovenskih knjižnih del v tujini.

Razpisni področji

Razpis se nanaša na naslednji področji:

a.) prve izdaje izvirnih slovenskih del v nemškem jeziku (v nadaljevanju: prve izdaje);

Posamezni prijavitelj lahko na tem področju v okviru tega razpisa prijavi največ en (1) projekt.

b.) ponatisi izvirnih slovenskih del v nemškem jeziku (v nadaljevanju: ponatisi).

Posamezni prijavitelj lahko na tem področju v okviru tega razpisa prijavi največ dva (2) projekta.

Dokumentacija javnega razpisa bo na voljo na spletni strani JAK www.jakrs.si.

Kontaktna oseba za razpis:

Mateja Humar Jelnikar, e-pošta: mateja.humar-jelnikar(at)jakrs.si, tel: 00386 (0)1 230 28 31

Vljudno vas vabimo, da se nam pridružite v četrtek, 31. marca 2022, med 8. in 20. uro v Cankarjevem domu v Ljubljani na nacionalnem medresorskem strokovnem usposabljanju Kulturni bazar 2022.

Program največjega strokovnega usposabljanja na področju kulturno-umetnostne vzgoje vključuje več kot štirideset dogodkov: predstave, filmske projekcije, predstavitve, predavanja, okrogle mize, delavnice in vodenja po razstavi, ki jih namenjamo strokovnim delavkam in delavcem ter študentkam in študentom z različnih področij (vzgoje in izobraževanja, kulture, kmetijstva in prehrane, zdravstva, sociale, okolja in prostora …). Osrednja tema bo Kultura in umetnost/blagostanje* družbe in posameznika. Spraševali se bomo, kaj je blagostanje, kako ga razumemo v polju kulture in umetnosti, kakšno mesto imata kultura in umetnost pri gradnji blagostanja družbe in posameznika, kje je mesto kulture in umetnosti v pojmovanju blagostanja na različnih področjih (zdravja, sociale, prostora, okolja …), kako kultura in umetnost prispevata h kakovosti bivanja v urbanih okoljih in kako na podeželju, kako pripomoreta k posameznikovemu in družbenemu blagostanju.

* »Well-being« – različne stroke oziroma področja uporabljajo tudi izraze, kot so dobrobit, blaginja, dobro počutje, kakovost bivanja in podobno.

Program brezplačnega usposabljanja in prijavnica sta objavljena na: https://kulturnibazar.si/objave/kulturni-bazar-2022/

Prijavite se lahko do 24. marca 2022. Udeleženci prejmejo potrdilo o strokovnem usposabljanju.   
 
Z veseljem vas pričakujemo na usposabljanju ter vas lepo pozdravljamo!

Ana Petrovčič, nacionalna koordinatorka projekta Kulturni bazar v CD
Nataša Bucik, nacionalna koordinatorka KUV na MK
Nada Požar Matijašič, nacionalna koordinatorka KUV na MIZŠ

Štirinajsti Kulturni bazar pripravljamo Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport ter Zavod RS za šolstvo v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvom za zdravje, Ministrstvom za okolje in prostor ter CMEPIUS-om pod častnim pokroviteljstvom Slovenske nacionalne komisije za UNESCO. Izvršni producent prireditve je Cankarjev dom v Ljubljani. 

Z izbranim kandidatom/kandidatko bo sklenjeno delovno razmerje za določen čas do 30. 11. 2023 za čas trajanja operacije "Slovenija, častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu - model trajnega uveljavljanja slovenske literarne ustvarjalnosti v tujini" za polni delovni čas (40 ur tedensko) in s preizkusno dobo treh mesecev.

Operacijo "Slovenija, častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu - model trajnega uveljavljanja slovenske literarne ustvarjalnosti v tujini" sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Dejstvo je, da smo že večkrat poročali o svojem delu, naša poročila pa so objavljena tudi na spletni strani JAK. Naj omenim samo dve sporočili, ki povzemata še več starejših sporočil: “Slovenski samoupravni mlin” (8. november 2021) in “Odgovor Dušanu Mercu, predsedniku Društva slovenskih pisateljev (25. novembra 2021).

Tudi tokrat bomo potrpežljivo pojasnjevali:
1.      Slogan “Satovje besed” je bil izbran po razpravi in glasovanju o različnih sloganih (med katerimi je bil tudi “Moj sosed na oblaku”) na Frankfurtski komisiji, po posvetu z jezikoslovci in pisatelji, ki pišejo v nemščini ali angleščini, in potem, ko smo se o tem sporazumeli z direktorjem Frankfurtskega knjižnega sejma.
2.      Mitja Čander je predstavnik nemara najbolj uspešne slovenske založbe Beletrina; bil je član Sveta JAK in o njem lahko govorimo samo dobro. Beletrina je mnoge uspehe dosegla brez podpore JAK; da se njene knjige večkrat pojavljajo na seznamih prevodov v tuje jezike, je pač znamenje njene prodornosti in kvalitete. 
3.      Prvi seznam slovenskih del, ki naj bi jih prevedli v nemščino, je delo bivše kuratorke Amalije Maček (ki je lani spomladi odstopila s svojega položaja) in nemškega kuratorja Matthiasa Göritza, in je nastal pred prihodom novega direktorja. Ta je potem povabil k predlaganju naslovov vse slovenske založbe, ki želijo oz. potrebujejo pomoč JAK. O teh predlogih je z glasovanjem odločala Frankfurtska komisija. Prvi izbor obsega 33 knjig, v drugi rundi upamo na podobno število predlogov. Postopki pri zbiranju in uresničevanju predlogov so zapleteni in zamudni, saj nemška stran pričakuje “vzorčne prevode”, “kataloge”, predstavitve avtorjev ipd. JAK je za ta namen objavil ustrezne razpise, na katere se lahko prijavi vsak. Ob tem je vsakomur jasno, da bodo o nemških prevodih navsezadnje odločale nemške založbe, ki bodo izbirale naslove po svojih merilih. JAK in slovenske založbe pri tem pomagamo po svojih močeh. 
4.      Frankfurtska komisija je posvetovalni organ, katerega člani/ce so znane akademske in strokovne osebnosti, sklicuje jo direktor, ki se je odrekel pravici glasovanja.
5.      Direktor Dimitrij Rupel ima doktorat iz sociologije kulture, da o njegovih mednarodnih in diplomatskih kvalifikacijah ne govorimo. Vodil je že večje organizacije, kot je JAK, npr. Ministrstvo za zunanje zadeve in mesto Ljubljana. 
6.      JAK ima resne probleme s številom sodelavcev, ki postajajo še resnejši spričo nalog, kot je gostovanje na FKS leta 2023. Žal nam t.i. kohezijska pogodba omogoča samo štiri nove zaposlitve, kar je sedemkrat manj, kot jih je svojemu gostovanju v Frankfurtu namenila npr. Gruzija. Ta država je za svoj nastop na FKS porabila 7 milijonov evrov, medtem ko je lanska gostja Kanada porabila 20 milijonov dolarjev. Slovensko gostovanje bo shajalo s štirimi milijoni in pol, kar je treba pripisati pomanjkljivim načrtom in pripravam iz leta 2018. 
7.      Komentarji v zvezi s krivičnimi izbirami in političnimi simpatijami so neupravičeni. Slovenska agencija za knjigo je bila ustanovljena, da bi se utrdila razdalja med državo in umetnostjo. Država je dolžna spodbujati procese, ne sme pa biti vsebinski arbiter. Člani Frankfurtske komisije in člani drugih strokovnih komisij pri predlogih in izbiri upoštevajo samo strokovne kriterije. Ugovori s strani Cankarjeve založbe, ki je navidezna založniška hiša (brez lastnega aparata in zaposlenih delavcev) in ki je zgolj “blagovna znamka” za del programa (vsega spoštovanja vredne) Mladinske knjige, so še posebej nenavadni. Gre za trditve brez podatkov, brez osnove in brez prepričljivosti.
8.      JAK je odprta in odgovorna organizacija, ki upošteva vse predloge založb in deluje popolnoma pregledno. K sodelovanju vabi vse avtorje in založnike, vse izbire so pokrite z razpisi.
9.      Prva stvar, ki jo je poleti 2021 ukrenil direktor Rupel, je bila notranja revizija, ki je ugotovila manjše pomanjkljivosti, ki so v procesu odpravljanja. 
10.   JAK ugotavlja, da je kulturna politika po letu 2020 postala realistična in glede na razpoložljiva sredstva tudi spoštljiva in prijazna do intelektualnega dela. JAK seveda ne odgovarja za težave drugih nevladnih organizacij, ugotavlja pa, da sta pred njo leti velikih izzivov, ki bolj kot konfrontacije potrebujejo dialog in sodelovanje.   
 

dr. Dimitrij Rupel

… sosed iz trinajstega nadstropja stopi

popoldne na oblak in se sprehodi,

pogleda svet, vse v najlepšem redu,

tako rad opazuje vrtičkarje

in jih kar naprej zamenjuje s pisatelji.

Edvard Kocbek, Sosed na oblaku

Spoštovani gospod Dušan Merc, predsednik Društva slovenskih pisateljev!

Zahvaljujem se Vam za pismo, ki ste mi ga napisali 19. novembra, odposlali 23. novembra 2021 in napolnili z nezadovoljstvom do Javne agencije za knjigo in do moje osebe. V pismu najdem besede kot “izplen”, “turbulentno in strokovno vprašljivo vodenje projekta”, “ruralno in domačijsko geslo”, “pohlevnost in nesamozavest, pokornost in ponižnost”, ”dvomi in sumi o rokohitrskih, lobističnih in političnih ozadjih”, “trenutno vladajoča politična opcija” in “ideološka navlaka”. Večina neprijaznih besed je namenjenih meni. Ne le glede osebe, ki ste si jo izbrali za svojo diskreditacijo; motite se praktično o vseh rečeh, ki jih navajate. Bistveno je seveda to, kar pišete na koncu; izražate namreč skrb za delovanje po “trenutno vladajoči politični opciji”.

Društvo pisateljev, ki je bilo med letoma 1987 in 1992 na čelu velikih in v svojem času tveganih družbenih sprememb, danes - na podlagi nekdanje reputacije - uživa udobno podporo s strani Javne agencije za knjigo (2021: 178.500 evrov). Nenavadno je seveda, da se pritožuje zaradi imaginarnih problemov v zvezi z nastopom Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu čez dve leti.

Pismo, ki ste ga v imenu upravnega odbora DSP napisali direktorju Javne agencije za knjigo, je potrkalo na odprta vrata oz. je bilo nepotrebno. Po nekaterih formulacijah sklepam, da je bolj kot plod resnega zanimanja za knjigo plod nekakšne medijske kampanje, ki jo je pred časom začel mariborski Večer (16. oktobra) in se je nadaljevala v Studiu ob 17h ljubljanskega radia (18. oktobra). Na postavljena vprašanja in domneve, ki so bile večinoma napačne, smo obširno odgovorili 21. oktobra 2021 na spletni strani JAK.

Tu bom kolikor je mogoče kratko odgovoril na Vaša nenavadna vprašanja:

1. strategija JAK se ne spreminja, saj je odvisna od “kohezijske” pogodbe, ki jo je direktor podpisal julija 2021,
2. direktor JAK je prizanesljiv glede zamenjav na vodilnih mestih v slovenski kulturi, tudi glede svoje (sicer neaktualne) zamenljivosti;
3. odločitve sprejemata direktor in svet JAK, ki se glede Frankfurta posvetujeta z najbolj uglednimi strokovnjaki za leposlovje, stvarne knjige in mladinske publikacije;
4. vizija je povezana z ambicijo, da bi Evropi prikazali Slovenijo in njeno kulturo v realni, zanimivi in prepričljivi luči,
5. nemškega kuratorja (ne selektorja) je izbrala garnitura, ki je ni več; slovenskega kuratorja je po več posvetih izbral direktor, potrdil pa svet JAK;
6. slovenski založniki včasih odklanjajo pomoč JAK, vendar je pomoč na voljo vsem založnikom, ki so tudi vsi, brez izjeme prejeli vabila, večinoma pa so tudi poslali ponudbe, ki bodo posredovane nemškim založnikom,
7. nemško agencijo je predlagal nemški kurator in ji bomo dodali še katero;
8. besede “sosed na oblaku” so bile izbrane iz poetične in kozmopolitske pesmi Edvarda Kocbeka in so že bile uporabljene za naslov konkretne pesniške antologije, ki jo pripravljajo Amalija Maček, Matthias Göritz in Aleš Šteger, vendar premalo povedo o Sloveniji kot celoti;
9. satovju besed najbrž ni mogoče pripisati ruralnosti, kvečjemu na pol pozabljeno slovensko lastnost delavnosti in zdravega življenja v sožitju z naravo; ima pa satovje/omrežje še kup modernih pomenov in ponuja odlične oblikovalske rešitve za paviljon v Frankfurtu;
10. predstava, da bo tujina slepo sprejemala ljubljanske predloge, čeprav bi jih potrjevalo DSP, je naivna; sicer JAK v okviru svoje redne dejavnosti ne skrbi samo za leposlovne knjige (ki zanimajo DSP), ampak tudi za druge knjige, npr. za prevode, humanistiko, slikanice itn;
11. ko gre za Frankfurt, načrtuje JAK tudi celostno grafično podobo nastopa Slovenije kot častne gostje, filmske predstavitve itn;
12. seveda je in bo tudi poslej imelo DSP v svetu JAK svojega predstavnika oz. predstavnico; do nedavnega je bila predstavnica DSP celo predsednica sveta JAK;
13. višino sredstev za Frankfurt je določila kohezijska pogodba, JAK pa si bo prizadeval še za dodatna sredstva in spremljavo drugih ministrstev;
14. priprave JAK niso obremenjene z ideološko navlako, kaj šele da bi na tem področju tekmovale z DSP.

Kakšna bo usoda slovenske predstavitve na Frankfurtskem knjižnem sejmu, je odvisno od zbranega delovanja naše agencije, ki ji različne kampanje, med katere spada Vaše pismo, jemljejo čas, vendar vseeno upamo, da bo spodobna in uspešna. To seveda ne bo “izplen”, kot ste se nekoliko grabežljivo izrazili v svojem pismu. Kar zadeva Vaša samoupravljalska pričakovanja, Vam sporočam, da seveda ne morem dopustiti, da bi drugi odločali o stvareh iz moje pristojnosti, jaz pa bi bil za vse odgovoren. Z veseljem bi pozdravil tvorno sodelovanje med agencijo in Vašim društvom.

S spoštovanjem!

Dr. Dimitrij Rupel

direktor JAK

Zemljani pišejo in berejo že več kot 5000 let, tiskane knjige, med njimi tudi slovenske, obstajajo okrog 500 let. Pisanje in branje knjig sta temelj civilizirane družbe. V našem času smo priče precejšnjih sprememb v zvezi z branjem in pisanjem knjig. Ne le epidemija, tudi prelomne tehnološke spremembe prestavljajo komuniciranje in sporočila iz tiskanih medijev, recimo knjig, v elektronske medije: “kindle”, računalnike, tablice, telefone… Vse več je branja - tudi takšnega, ki je bilo nekoč dosegljivo samo v knjigah - na spletu. Posebej od mlajših ljudi pogosto slišimo opazko: zakaj bi bral knjige, saj je vse na spletu!

Ponudba in povpraševanje

V Sloveniji tiskamo in objavimo veliko število knjig, k čemur prispeva tudi Javna agencija za knjigo, ki je bila ustanovljena, da bi bili procesi na področju knjige čim bolj neodvisni od trga in nemoteni od političnih dejavnikov. Država in književnost sta oddaljeni in omejeni s številnimi varnostnimi mehanizmi. Ta oddaljenost je imela v preteklih desetletjih pozitivne učinke na količino knjig. Slovenski problem ni več ponudba, ampak povpraševanje.

Knjige kot papirna kaša

Tudi na Slovenskem so nekoč knjige sežigali, plenili in prepovedovali, njihove avtorje pa preganjali. Danes je na prvi pogled videti, kot da je knjig preveč. Naklade so večinoma nizke, veliko neprodanih in neprebranih knjig pošiljajo “v razrez” v papirnico Vevče, kjer jih predelajo v papirno kašo. Naš problem ni pomanjkanje knjig, ampak pomanjkanje bralcev. Pri bralcih je problem starostna sestava, poleg vsega pa tudi vse bolj površno branje. Poznavalci ugotavljajo, da temeljito znanje/izobrazbo dobimo le s “poglobljenim branjem”. Naša sposobnost razumevanja sveta je odvisna od števila besed, ki jih poznamo. Ko nabiramo/zbiramo nove besede in pojme, ugotavljamo nova dejstva, da se lahko izogibamo zmotam in napakam. Poglobljeno branje zahteva določen napor in čas, vendar je - kar ugotavljamo, ko beremo velike knjige - tudi užitek.

Slovenščina

Danes so ljudje zaposleni s tisočimi opravili, ki jih je povrhu vsega vedno več. Človek potrebuje tudi čas za sprostitev, čemur ni mogoče nasprotovati. Da bi se sprostili, so mnogi bralci pri izbiri knjig in pri branju površni. Za poglobljeno branje morajo biti posebej motivirani. V velikih kulturah, katerih jezik govorijo desetine in stotine milijonov, za to motivacijo skrbi tržišče. Slovenščino, od katere sta odvisna naše razumevanje sveta in tudi naš obstoj, obvlada relativno malo ljudi, zato slovenske knjige potrebujejo javno oziroma državno podporo. Ker nihče ne more prebrati vseh slovenskih, kaj šele knjig v drugih jezikih, potrebujemo informiranje in kritiko.

Kdo bo svetoval svetovalcem?

Seveda vsak izbira branje po svojem okusu, vendar ni narobe, če bralcem tudi svetujemo. Na tem področju je treba še veliko storiti. Nevednim ali neodločnim bralcem bi morali - seveda z vso previdnostjo - svetovati, kaj naj berejo. Največjo odgovornost, da bi pripravili ljudi do branja in da bi jim svetovali, kaj naj berejo, imajo šole, predvsem učitelji in profesorji, učiteljice in profesorice. Ti bi morali biti svojim učencem in študentom za zgled. Predno vprašanje, kaj so prebrali, zastavimo mladim ljudem, moramo to vprašanje postaviti njihovim vzgojiteljem. Komisije, ki jih zaposlujejo, ocenjujejo in nagrajujejo, pa bi morale vsakemu od njih postaviti vprašanje, kaj so prebrali v zadnjem tednu, mesecu ali letu dni. Vzgojitelji, ki ne berejo, ne morejo in ne smejo vzgajati bralcev.

 Jak RS prispeva sredstva za knjižni sejem na spletu. 

Ob branju prispevka v časniku Delo o slovenskem častnem gostovanju na knjižnem sejmu v Frankfurtu Slovensko satovje besed ob Majni, 6.11. , ki ga je podpisal gospod Igor Batož, bi na prvo žogo rekel, da sem se jako začudil. Že naslednji hip pa ne, saj je pojmovno orodoje spoštovanega Igorja precej pomanjkljivo, da ne rečem zarjavelo. Zarjavelo zato, ker lep del prispevka temelji na nekaj mesecev ali tednov starih citatih, povzetkih iz davno objavljenih izjav na družbenih omrežjih in izjavami iz časopisa Večer izpred dveh mesecev, kjer je neka urednica izjavila, da je Frankfurt ugrabljen in da mora nujno v igro vstopit Komisija za preprečevanje korupcije. Neka druga urednica je poleti izjavila, da se s strani sveta Jak počuti odrinjeno, nek urednik pa, da nekdo Čandruje. Pa ne da bi gospod Igor tu kakor koli bil problem. Ni mu bilo lahko pri pisanju tega prispevka, saj očitno nikakor ni zmogel dobiti svežih izjav! Izjav, ki bi datirale na tri dni pred objavo prispevka, v katerega bi vključil še kakšne druge deležnike na polju knjige oziroma v tem primeru deležnike častnega gostovanja Slovenije na Frankfurstkem knjižnem sejmu. Ne razumem, zakaj do besede prihajajo vselej le tisti, ki napadajo zdaj člane sveta Javne agencije za knjigo (Jak), zdaj direktorja Jak Dimitrija Rupla, udarijo pa potem še po Mitji Čandru, ki rad  izvaja Čandrovanje. Nikakršnega motiva nimam, da bi napadene v tem prispevku slepo branil, sem pa član sveta Jak in kot tak bi morda celotni tej naši knjižni srenji ponudil pogled v vodnjak, kjer je voda vselej sveža. Ker prispevek dragega Igorja cilja na transparetnost, na problem seznamov, na to, kdo je zraven in kdo ni, bi rekel, kdo mi mislimo, da smo?

Kdo je kljukec, kdo Čandruje, kdo Harlamuje in kdo ima v resnici čiste roke, kdo bo prvi vrgel kamen? V zvezi s častnim gostovanjem se namreč do sedaj videnem in prebranem po medijih pojavljajo eni in isti (morda izbrani?) ljudje, ki so pesniki, a hkrati novinarji, so novinarji, njihovi življenjski sopotniki pa so poslovali z Jakom, so družbeni aktivisti, hkrati pa so z Jakom sklepali pogodbe o PR storitvah in so denimo še vidni predstavniki stroke na področju knjige, ki pa so v prostem času za Jak preko popoldanskih s.p.-jev izvajali kuvertiranje. To je, da so za Jak vlagali dopise v kuverte in Jaku to zaračunavali. Vsi ti pa se že nekaj mesecev pojavljajo kot edini primerni za dajanje izjav o Frankfurtu, ki so že pregovorno polne besa in polivanja gnojnice. Kako je to mogoče?

Ali je dragi gospod Igor, ko je zlepil (po zgoraj omenjeni sili razmer) ta prispevek vedel, da je njegov zvezdnik omrežja Facebook, Aljoša Harlamov, ki govori o Čandrovanju, v resnici medtem, ko se mi kregamo, že započel nek projekt za Frankfurt? On namreč že dela! Izvaja antologijo slovenskih romanov, za katero je očitno nekje dobil zagotovilo, da bo to uvrščeno v uradni program gostovanja. Kje? A je že bil kak razpis v zvezi s tem? In ali je gospod Igor videl objavo gospoda Harlamova na svojem Facebook profilu, kjer pove, koliko romanov založbe Beletrina bo v omenjeni antologiji objavil? Predvsem pa, zakaj mu gospod glavni (beri edini) urednik Cankarjeve založbe ni dal sveže izjave? Čemu je kar nenadoma utihnil? Naj še kaj pove, radi bi ga poslušali, pravičnika in mesijo. Naj nas vodi gor proti Majni, voditelj!

Vse to napadanje pa je seveda po svoje tudi odraz tega, da se do nastopa Dimitrija Rupla o našem častnem gostovanju na knjižnem sejmu v Frankfurtu prav nič ni dogajalo. Veliko se je jedlo, pilo, potovalo, spalo po dragih hotelih, ne založbe, ne avtorji, pa nismo dobili niti enega dopisa, kaj se je dogajalo, kam gremo, kaj bomo, kako bomo. Z vseh zgoraj navedenih vetrov pa je zdaj napaden seznam zloglasnih petnajstih avtorjev, ki že imajo kak prevod v tuj jezik, kar je prva stvar, kar nemške založbe zanima in to so nam tudi (ne enkrat) povedale. In res, prva na tem seznamu je Gabriela Babnik, ki mimogrede spada med najbolj prevajane slovenske avtorje. Če prideš pred Nemca z avtorjem, ki je preveden v petnajst jezikov, je pač nekaj drugega kot če prideš z nekom, ki nima še nobenega prevoda. Čemu potem taki izlivi besa, čemu brutalni napadi na Gabrielo Babnik,  in krimnaliziranje založbe, ki ima nekaj sto prevedenih avtorjev v tuje jezike? Morda bi se v zvezi s tem ustavili pri enem podatku. Jak je na podlagi razpisa prejel od založb sto predlogov za prevode v nemški jezik, medtem, ko  ima Beletrina v svojem petindvajset letnem delovanju prevedenih nekaj sto knjig, samo v zadnjih petih letih stopet.  Se pravi, vse slovenske založbe smo premogle sto predlogov, ena založba pa že ima prevedenih stopet knjig. O čem se mi potem pogovarjamo?

Morda bi se vsi deležniki morali dobiti in si povedati vse, kar si imamo, takoj za tem pa umirit svoja pričakovanja, kajti to, da bodo nemške založbe množično prevajale slovenske avtorje, je fatamorgana. Naša predstavitev v tistem tednu dni bo (morda!) vzpodbudila zanimanje za našo literaturo pri založnikih iz celega sveta, ne le iz Nemčije.

Če je edini cilj javne razprave aktivizem s strani nekaterih kolegov, ki že lep čas ugrabljajo moralo za lastne namene, za svoje majhne biznise pod mizo, in če o dialogu in resni komunikaciji ne bo niti govora, potem je bolje, da naše gostovanje že danes odpovemo, saj kažemo vse znake samougrabitve.

10. november 2021

Orlando Uršič, glavni urednik založbe Litera in član Sveta Jak

Novinar Dela Igor Bratož je v zvezi z Javno agencijo za knjigo (JAK) in v zvezi s frankfurtskim knjižnim sejmom (FKS) 6. novembra 2021 ponovil vprašanja in odgovore, ki so bili pred tem predstavljeni že v mariborskem Večeru (16. oktobra 2021), v radijski oddaji Studio ob 17h (18. oktobra 2021) in v televizijski oddaji Odmevi (20. oktobra 2021). JAK oz. njen direktor sta na vsa vprašanja obširno odgovarjala, nazadnje 21. oktobra na spletni strani JAK. Tam piše:

Pojasnilo Javne agencije za knjigo RS

21. 10. 2021

Direktorju RTV Slovenija Andreju Grahu-Whatmoughu
Novinarkama Tanji Starič in Špeli Kožar
Kulturni delavki Anji Golob

20. oktobra 2021 je bil v večerni oddaji TV Slovenija Odmevi, ki jo je vodila Tanja Starič objavljen prispevek gospe Špele Kožar, ki naj bi bil po napovedi posvečen frankfurtskemu sejmu, oziroma slovenskemu gostovanju na FKS leta 2023. Prispevek je bil lepljenka televizijske izjave urednika Cankarjeve založbe A. Harlamova in odlomka iz razprave direktorja JAK dr. Dimitrija Rupla v radijski oddaji Studio ob sedemnajstih, ki je Dimitrij Rupel ni namenil televiziji. Odlomek je bil brez avtorjevega dovoljenja prirejen pristranskim in zgrešenim pogledom novinarke, ki razen pritrjevanja Harlamovu in pesnici Golobovi ni v ničemer informiral o aktualnem oziroma načrtovanem dogajanju v Frankfurtu.

Oba novinarkina vira sta klienta JAK in od nje prejemata finančno podporo, vendar s tem kar prejemata po vsem videzu nista zadovoljna, zato napadata kolegice in kolege, ki se vsaj tako kot onadva prizadevajo za koristi slovenskih knjig in njihovega uveljavljanja v tujini.

Prispevek je bil v imenu Cankarjeve založbe, ki pravzaprav ni samostojna založba, in ima zaposleno eno samo osebo in je v letu 20/21 dobila od JAK 271.000 evrov podpore, naperjen proti založbi Beletrina, ki ima zaposlenih več kot dvajset sodelavcev, in je od JAK v letošnjem letu na javnih razpisih dobila 300. 000 evrov.

Gospa Golob nastopa po Nemčiji s pomočjo finančne podpore JAK in slovenske države, ki ju po vsem videzu zaničuje. Gospa Golobova je samo za zadnji dve gostovanji v Nemčiji prejela 2.200 evrov.

Sicer gre za popoln nesporazum. Novinarka je očitala Agenciji, da je posredovala svoji agentki v ZRN petnajst naslovov slovenskih knjig, obenem pa očita, da se JAK ne pripravlja dovolj učinkovito na nastop čez dve leti. Izbor Slovenije za častno gostjo frankfurtskega knjižnega sejma 2023 ne pomeni le izvoza nekaj knjižnih naslovov (čeprav je to pomembno), ampak za celovito predstavitev Slovenije nemškemu in svetovnemu občinstvu. Slovenija je za tak namen dobila evropska kohezijska sredstva.

JAK je potem ko je Dimitrij Rupel nastopil službo pri njem, poslala v ZRN naslove, ki jih je podedovala od prejšnjega direktorja in kuratorjev; nove naslove pa bo posredovala nemškim založbam na podlagi odločitve frankfurtske komisije in na podlagi sto predlogov založb, ki so prišli na njen naslov pred enim tednom. Ob tem velja omeniti vsaj tri podatke:

1. 1. Da so bila sredstva za Frankfurt 2023 sproščena šele 21. julija 2021,
   2. Da slovenske založbe in JAK predlagajo objave, o njih pa odločajo v Nemčiji,
   3. Da se je direktor JAK že vnaprej izključil iz glasovanja v sicer pluralistično sestavljeni "frankfurtski komisiji".

Javna agencija za knjigo RS,

Dr. Dimitrij Rupel

3. novembra 2021 mi je gospod Bratož poslal novinarsko vprašanje, na katero sem mu takoj odgovoril:

“Dragi gospod Bratož,

najino in dopisovanje med Vama z Gabrielo Babnik je povezano z nekaterimi nesporazumi pa tudi z nekam pogreto slovensko kulturno-politično štimungo.

1. Vsa leta, tudi letos slovenske založbe - s pomočjo Javne agencije za knjigo (JAK) ali brez nje - predlagajo tujim založbam uvrščanje slovenskih avtorjev v njihove programe. Nekateri predlogi (v zadnjem času npr. Vitomil Zupan, Drago Jančar…) so bili prav uspešni. Prevodov slovenskih knjig je vse več. Glede na Frankfurtski knjižni sejem 2023 si kuratorji, agenti in tudi sodelavci JAK prizadevamo za čim več prevodov v nemščino. O objavi prevodov odločajo, kot je razumljivo, tuje založbe. Nekatere slovenske založbe pomoči JAK ne potrebujejo in se dogovarjajo neposredno.

2. Na JAK sem prišel v začetku poletja 2021. Iz pogovorov z nemškim kuratorjem sem izvedel, da nemška stran (agencija Heinemann) pričakuje vsaj 15 naslovov leposlovnih (proznih) ali stvarnih knjig že v avgustu. Göritz in Mačkova sta večino teh naslovov že izbrala, nakar smo po sestanku kolegija direktorja, na katerem je bil navzoč tudi akademik Janko Kos, oblikovali seznam predlogov. To je bil poskus, katerega končni rezultat še ni znan. Za drugo in naslednje runde smo na JAK ustanovili “frankfurtsko komisijo”, ki sistematično (i)zbira predloge slovenskih založb. Nemškim kolegom jih bomo posredovali, ko bo prišlo do odločitev. Glede na dolgotrajnost postopkov sicer ne smemo izgubljati časa, če hočemo leta 2023 narediti dober vtis.

3. Gabriela Babnik je bila dalj časa predsednica Sveta JAK. Zaradi tega in zaradi drugih njenih kvalifikacij sem jo pregovoril, da je na JAK sprejela mesto podsekretarke; dogovorjeni smo bili, da bo vodila priprave na Frankfurt. Njene pristojnosti so bile opisane v razpisu in ne v kohezijski dokumentaciji, ki je stara več let in v njej seveda ni niti Dimitrija Rupla niti Gabriele Babnik. Gospa Babnik je bila po nastopu službe in po nekaterih pogovorih s sodelavci po vsem videzu nekoliko razočarana. Kljub spodbujanju z moje strani, predvsem pa zaradi zdravja se je navsezadnje odločila zapustiti podsekretarski položaj na JAK.

Med skrajno spornimi trditvami v Bratoževem članku je tudi trditev, da se geslo Satovje besed razlikuje od prvotnega gesla, ki naj bi bilo uporabljeno v začetku kandidiranja za “častno gostjo FKS 2023”. Do letošnje jeseni ni bilo za FKS 2023 uradno predlagano nobeno geslo. Geslo/slogan, ki ga omenja Bratož (Sosed na oblaku), so že uporabili uredniki antologije slovenske poezije pri nemški založbi Hanser. Naslov neke knjige oz. (prirejen) citat iz neke pesmi najbrž ni dovolj za predstavitev kulture vse države? Urednici založb Pivec in “/*cf.” se pritožujeta nad izborom 15 knjig, ki sta jih v glavnem določila prejšnja kuratorja Göritz in Mačkova, pri čemer sta pritožbi neupravičeni, saj izhajata iz lahkovernega prepričanja, da nekdo v Ljubljani odloča, kaj bo izšlo v Nemčiji. Ljubljana oz. JAK pomaga pri promociji knjig tistim, ki to želijo. Obe založbi sta poslali predloge, ki bodo upoštevani glede na kvaliteto, ne glede na samoupravne “pravice”.  

Pač pa je nenavadna pripomba prof. Mihe Kovača (ki je à propos član Frankfurtske komisije JAK), ki pravi: “Cankarjeva založba kot ena najstarejših članic Zbornice založnikov bi lahko zahtevala razpravo o tem, kdo, kje in zakaj je zbornici speljal dogodek, ki bi moral biti njen paradni konj.” Prvič je Cankarjeva založba le del Mladinske knjige, drugič pa seveda ni res, da bi imela zbornica založnikov kdajkoli kakršnokoli vlogo pri načrtovanja ali izvajanju (da ne govorimo o financiranju) gostovanja Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu. Pogodbo o slovenskem nastopu so leta 2018 podpisali FKS, JAK in Ministrstvo za kulturo. Sredstva za dogodek so večinoma evropska (kohezijska), sicer pa proračunska. Sicer je notorno dejstvo, da JAK sofinancira velik del slovenske knjižne produkcije. To ni nič paradnega, temveč že vrsto let utečena praksa, značilna za vse moderne in demokratične družbe. Agencija JAK podpira vitalnost in kakovost slovenske knjižne produkcije.

Več besed si nesrečni Bratožev samoupravni mlin ne zasluži. Namen naših budnih “kritikov” in  različnih "kulturnih delavcev" je usmerjanje javne pozornosti k nepomembnim rečem in oviranje zbranega, smotrnega delovanja za čim bolj spodobno predstavitev Slovenije na frankfurtskem sejmu čez dve leti.

K vsemu temu res nimam veliko dodati razen morda neke kulturnopolitične opazke, do katere sem zaradi svoje dolgoletne akademske, uredniške in diplomatske kariere najbrž upravičen. V Sloveniji se je poleg samoupravne ohranila tudi miselnost, da mora za pesnike, pisatelje, umetnike in seveda založbe skrbeti država. Ta del miselne tradicije je upravičen zaradi posebnosti slovenskega knjižnega trga in zaradi splošne navezanosti na slovenščino, ki je bila ena od važnih podlag za naše osamosvojitveno podjetje pred tridesetimi leti. Čeprav je založništvo gospodarska dejavnost, potrebuje državno/javno podporo zaradi majhnosti knjižnega trga pa tudi zaradi prepričanja, ki smo ga pred tridesetimi leti vgradili v slovensko državnost: da je potrebno podpirati kvaliteto. To podpiranje - kot vemo iz preteklosti in iz drugih držav - ni preprosto, saj državi oz. politiki ni mogoče prepustiti razsojanja o vsebini umetnosti. JAK je sistem, ki smo ga prevzeli od razvitih zahodnih držav in ki skrbi, da je razdalja med državo na eni in umetnostjo na drugi strani jasna, razločna in težko premagljiva. Država mora skrbeti za nemotene procese, ne sme pa se vtikati v vsebino!

6. november 2021

 dr. Dimitrij Rupel, direktor JAK 

Priročnik prinaša skoraj 800 vrednotenih knjig z letnico 2020, med njimi 437 še posebej predstavljenih v sklopu priporočenih. Poleg splošne predstavitve bomo z gosti rekli besedo ali dve še o člankih, ki so tudi pomemben del te publikacije. Priročnik je bil izdelan s podporo Javne agencije za knjigo. 

Priročnik lahko naročite po elektronski naročilnici
https://www.mklj.si/pionirska/prirocnik/narocilo-prirocnik-za-branje-kakovostnih-mladinskih-knjig-2021/

Za več informacij o dogodku ter publikaciji kot sami se obrnite na PIONIRSKA -
Center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, telefon: 01/ 308 51 61 ali obiščite spletno stran www.mklj.si.

V prednaročilu, ki velja do vključno 10. novembra 2021, je cena Priročnika SKUPAJ 20 evrov.

 

Z izbranim kandidatom/kandidatko bo sklenjeno delovno razmerje za določen čas do 30. 11. 2023 za čas trajanja operacije "Slovenija, častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu - model trajnega uveljavljanja slovenske literarne ustvarjalnosti v tujini" za polni delovni čas (40 ur tedensko) in s preizkusno dobo treh mesecev.

Operacijo "Slovenija, častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu - model trajnega uveljavljanja slovenske literarne ustvarjalnosti v tujini" sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
 

Poleg vsebinskih člankov je posebna številka Bukle zasnovana kot katalog novih knjižnih izdaj domačih avtorjev pod geslom Brati in obstati in je priložena časopisom Delo, Primorske novice in Večer v nakladi 63.000 izvodov.

Če v soboto niste uspeli kupiti katerega izmed naštetih časopisov in si zagotoviti svoje posebne številke Bukle, jo lahko v elektronski različici prelistate tukaj.

V posebni številki Bukle boste poleg novih izdaj knjig domačih avtorjev, našli:

• predstavitev projekta Slovenije, častne gostje na knjižnem sejmu v Frankfurtu leta 2023 s strani JAK,
• uvodnika dr. Dimitrija Rupla, direktorja JAK in dr. Sama Ruglja, glavnega urednika Bukle,
• bralna priporočila, ki jih podajata predsednik države Borut Pahor in minister za kulturo dr. Vasko Simoniti,
• predstavitev najpomembnejših nagrad na področju knjige - nagrajence in nominirance (2020, 2021),
• predstavitev pogleda ameriškega politologa in zgodovinarja Adama Garfinkla na branje kot strateško pomembno za razvoj držav in narodov, ki ga je pripravil dr. Miha Kovač. Celoten članek Adama Garfinkla v prevodu Sergeja Valijeva si lahko preberete tukaj.

- JR10-KNJIŽNI PROGRAM-2020-2023
- JR11- REVIJALNI PROGRAM-2020-2022
- JR12-PROGRAM BK IN LP-2020-2023 in
- JR13-PROGRAM MS-2020-2023.

Poziv bo predvidoma odprt do ponedeljka, 6. decembra 2021. 

20. oktobra 2021 je bil v večerni oddaji TV Slovenija Odmevi, ki jo je vodila Tanja Starič objavljen prispevek gospe Špele Kožar, ki naj bi bil po napovedi posvečen frankfurtskemu sejmu, oziroma slovenskemu gostovanju na FKS leta 2023. Prispevek je bil lepljenka televizijske izjave urednika Cankarjeve založbe A. Harlamova in odlomka iz razprave direktorja JAK dr. Dimitrija Rupla v radijski oddaji Studio ob sedemnajstih, ki je Dimitrij Rupel ni namenil televiziji. Odlomek je bil brez avtorjevega dovoljenja prirejen pristranskim in zgrešenim pogledom novinarke, ki razen pritrjevanja Harlamovu in pesnici Golobovi ni v ničemer informiral o aktualnem oziroma načrtovanem dogajanju v Frankfurtu.

Oba novinarkina vira sta klienta JAK in od nje prejemata finančno podporo, vendar s tem kar prejemata po vsem videzu nista zadovoljna, zato napadata kolegice in kolege, ki se vsaj tako kot onadva prizadevajo za koristi slovenskih knjig in njihovega uveljavljanja v tujini.

Prispevek je bil v imenu Cankarjeve založbe, ki pravzaprav ni samostojna založba, in ima zaposleno eno samo osebo in je v letu 20/21 dobila od JAK 271.000 evrov podpore, naperjen proti založbi Beletrina, ki ima zaposlenih več kot dvajset sodelavcev, in je od JAK v letošnjem letu na javnih razpisih dobila 300. 000 evrov.

Gospa Golob nastopa po Nemčiji s pomočjo finančne podpore JAK in slovenske države, ki ju po vsem videzu zaničuje. Gospa Golobova je samo za zadnji dve gostovanji v Nemčiji prejela 2.200 evrov.

Sicer gre za popoln nesporazum. Novinarka je očitala Agenciji, da je posredovala svoji agentki v ZRN petnajst naslovov slovenskih knjig, obenem pa očita, da se JAK ne pripravlja dovolj učinkovito na nastop čez dve leti. Izbor Slovenije za častno gostjo frankfurtskega knjižnega sejma 2023 ne pomeni le izvoza nekaj knjižnih naslovov (čeprav je to pomembno), ampak za celovito predstavitev Slovenije nemškemu in svetovnemu občinstvu. Slovenija je za tak namen dobila evropska kohezijska sredstva.

JAK je potem ko je Dimitrij Rupel nastopil službo pri njem, poslala v ZRN naslove, ki jih je podedovala od prejšnjega direktorja in kuratorjev; nove naslove pa bo posredovala nemškim založbam na podlagi odločitve frankfurtske komisije in na podlagi sto predlogov založb, ki so prišli na njen naslov pred enim tednom. Ob tem velja omeniti vsaj tri podatke:

1. Da so bila sredstva za Frankfurt 2023 sproščena šele 21. julija 2021,
2. Da slovenske založbe in JAK predlagajo objave, o njih pa odločajo v Nemčiji,
3. Da se je direktor JAK že vnaprej izključil iz glasovanja v sicer pluralistično sestavljeni "frankfurtski komisiji".

Javna agencija za knjigo RS

Dr. Dimitrij Rupel

2. “Glede digitalizacije moram povedati, da jo imam poln kufer. Vsake par mesecev morajo spreminjati programe, da so bolj moderni, v resnici je pa vse še bolj zmešano… V založništvu je bilo to en čas zelo ‘in', na zadnjih sejmih pa so se s svojimi elektronskimi bralniki malo umirili. Otroku je seveda najlaže v roko potisniti eno tablico, pa naj se v enem kotu igra z njo in pritiska na gumbe. Sevanje in kvarjenje oči so stranski produkt. Od odraslih sem videla samo enega, ki se je matral brati roman s tablice.”

(Elektronski sporočili pomembnih slovenskih avtoric.)

Novosti po navadi spremljajo prerokbe dveh vrst: da bodo novosti uničile zaklade preteklosti ali da bodo izboljšale življenje. Nekoč so napovedovali, da bosta izum filma in pojav kinematografov uničila gledališče; nato, da bo televizija nadomestila film; še pozneje, da bodo v tekmi s svetovnim spletom in po zaslugi družabnih omrežij poraženi ali celo propadli tiskani mediji in celo televizija. V valovih so se črnoglede napovedi pojavljale tudi pri knjigah, ki so z nami, odkar so jih začeli tiskati - v začetku zaradi cerkvenih potreb in da bi dosegli množice - sredi davnega petnajstega stoletja. Knjige poleg “papirnega” živijo tudi “digitalno” življenje! Poleg klasičnega kupovanja in branja je vse več ponudbe in povpraševanja tudi na spletu. Danes je veliko govora o t.i. e-knjigah, ki objavljajo besedila in/ali podobe v digitalni obliki; od tiskanih objav pa se razlikujejo edino po tem, da jih je mogoče kupiti in brati s pomočjo elektronskih naprav, kot so računalniki, telefoni, tablice itn. Gotovo zbujajo pozornost (in strah) domneve, da bi od knjig ostale samo e-knjige oz. da bi digitalizacija pomenila konec knjig, knjižnic in knjigarn. (Morda potem sploh ne bi bilo treba graditi nove ljubljanske knjižnice NUK 2?) Danes velike knjižne zbirke prenašajo/pretvarjajo svoje zaloge v elektronsko/digitalno obliko, da je mogoče na spletu doseči klasike, zgodovinske dokumente in tudi novejše knjige, ki niso izšle v digitalni obliki. 

Knjige precej trdovratno kljubujejo medijskim preobratom in prerokbam. Preživele so pritiske cenzorjev in požigalcev, se usmerjale k raznolikim javnostim, bile popularne, propagandne, larpurlartistične, elitne, cenene, dostopne in nedostopne, reprezentančne in žepne… Od vseh branj je branje običajnih knjig še vedno najbolj praktično, saj jih lahko damo v žep, vzamemo v posteljo ali na plažo, saj ne potrebujejo elektrike in tehnike. (Težava je morda v tem, da moramo v primeru, če jih je veliko, zanje priskrbeti prostor v knjižnih omarah.) Pri Slovencih so knjige od zadnje tretjine 19. stoletja vsebovale skrita sporočila oz. šifre narodne osvoboditve in državnosti. Prva slovenska ustava se je imenovala pisateljska ustava.

Voditelji (jugo)slovenske socialistične kulturne politike so - navdihnjeni z marksističnimi idejami - sprožili kampanjo Vsi smo ustvarjalci in Vsi smo umetniki. Ta kampanja na neki način odmeva tudi v številu knjig (5.000), ki jih na leto napiše tisoč slovenskih pesnikov in pisateljev. Danes je proizvodnja knjig povsod po svetu cenejša in preprostejša, kot je bila nekoč. Danes si lahko - če ne gre drugače - svoje knjige natisnemo z domačim računalnikom in tiskalnikom. Založbe in tiskarne so po zaslugi računalnikov odpustile stavce in korektorje. No, problem niso proizvajalci in proizvodnja, ampak objava in bralci, kar še posebej velja za Slovenijo, katere uradni jezik - kljub temu, da smo ga z osamosvojitvijo rešili iz podrejenosti - govori malo ljudi. Na omejenem trgu količina knjiž(ev)nih proizvodov in proizvajalcev povsem pričakovano povzroča napeto tekmovanje in konkurenco, tudi izključevanje in izločanje, tudi z ideološkimi prijemi, ki mejijo na konflikt interesov itn. (Se spomnite tiste znamenite izjave: Ni važno, če je pismen, važno je, da je naš!)

Opraviti imamo z dvema tekmovanjema: s konkurenco (med založniki in avtorji) za sredstva iz javnih, državnih ali evropskih skladov in z bojem za bralce. Dogajanje na področju knjige je nemara manj pestro od dogajanja med običajnimi mediji oz. v medijih, ki se posvečajo izključno informiranju in so izpostavljeni političnemu dvorjenju. V demokracijah knjige, sploh umetniške ali znanstvene izdelke le izjemoma prištevajo k “ideološkim aparatom države”. Država pri spodbujanju njihove proizvodnje in potrošnje drži roko čim dlje stran od odločanja o finančnih podporah. Za ta namen ustanavlja različne strokovne ustanove, “svète”, agencije itn.

Moderno življenje ponuja različne in številne oblike informiranja, spoznavanja in prepoznavanja pomembnih pojavov, konceptov, navodil; razvedrila in umetniških užitkov. Te oblike so večinoma preprostejše in privlačnejše od branja knjig. Veliko mladih ljudi danes branje knjig sploh odklanja, češ, da je tako ali tako vse na spletu. Zagovorniki digitalizacije knjižne proizvodnje in trga se zanašajo, da bodo bralce - če jih ne bo mogoče navdušiti v knjigarnah ali knjižnicah - pridobile z objavami na spletu. Tu se pojavljata dve možnosti: e-knjige in “portali” z informacijami o knjigah, z različnimi novinarskimi sporočili, privlačnimi podobami, celo filmskimi prispevki. Potrošnja (nakup, izposoja) e-knjig, ki nadomeščajo tiskane objave, vsekakor omogoča bralske užitke in ohranja knjižno kulturo; vprašanje je le, ali e-knjige bralce dodajajo, ohranjajo, ali doživljajo enako usodo kot tiskane knjige, da je torej bralcev vse manj ne glede na moderno obliko objave. Nekaj drugega so t.i. omrežja, portali in kanali, ki ne prinašajo knjižnih besedil, ampak povezujejo udeležence kulturnega življenja z vsakovrstnimi članki, kolumnami, informacijami, kronikami, komentarji, tudi govoricami in trači. To so pravzaprav specializirani kulturni mediji, kot so bile nekoč revije in tedniki, in kot so kulturne rubrike v časnikih.

Spletni časopisi (portali, kanali) so posredniki med kulturnimi proizvodi (npr. knjigami) in kulturno javnostjo oz. bralci. V svojih uvodnih predstavitvah pogosto pišejo, da so nastali zaradi pomanjkanja ustreznih medijev, zaradi demokracije in svobode. S temi spletnimi pojavi, ki se praviloma sklicujejo na svobodo misli in ustvarjanja, se resnično spreminja medijska pokrajina: vse več pomembnih informacij dobimo na spletu in vse manj v tisku. So pa ti spletni časopisi ranljivi iz dveh razlogov: ker so besedila, ki jih objavljajo, praviloma napisana za aktualno in sprotno uporabo in nimajo (vz)trajne vrednosti, kot jo imajo knjige pa tudi književne revije, kot so npr. Literatura, Outsider ali Sodobnost, ki se - po pravici povedano - ne morejo pohvaliti z visoko naklado, popularnostjo ali odmevnostjo. Res morda več ljudi “klikne” časopis Air Beletrina, kot jih bere Sodobnost, vendar gre za dva popolnoma različna vira informacij, ki se - po vsem videzu - ne izključujeta, ampak dopolnjujeta.   

Vprašanje je, ali opisani digitalna pestrost in raznolikost rešujeta zagonetko opešanega knjižnega branja? Ob vsej pestri ponudbi knjige ne zapeljujejo bralcev k večjim nakupom ali rednemu branju knjig. Ostane bistveno vprašanje: zakaj je branje knjig (in e-knjig) pomembno? Najbrž ne samo zato, ker ga priporočajo profesorji in založniki, pač pa zato, ker branje, če se ga lotimo z resnostjo in potrpljenjem, omogoča preseganje realnosti vsakdanjega delovnega odnosa, pouličnih resnic in govoric. Branje predpostavlja preseganje/transcendenco neposredne in začasne izkušnje ter omogoča vstop v svojevrstno realnost, ki jo imenujemo realnost literature, pesništva in mišljenja. Seveda pa mora biti vstop dobro označen, realnost za njim pa prepričljiva, zanimiva, zabavna, po možnosti pretresljiva. Branje odvrača od stereotipov, giblje domišljijo in bogati duha. Mediji, ki so namenjeni drsenju po “občih mestih” in preganjanju dolgčasa, takšnim nalogam niso kos.

Slovenski izobraženci, med katerimi so bili duhovniki, predvsem pa pisatelji, so pred 170 leti vrednost in prihodnost naroda povezovali s književnostjo. Josip Jurčič je recimo govoril, da za politiko ni pravih pogojev in da je treba delati tam, kjer je mogoče, “na polju literature”. Ljudje negove generacije so bili tudi malodušni in so se spraševali, ali bo slovenščina sploh obstala, ali pa bodo Slovenci izbirali, ali. naj postanejo “Prusi ali Rusi”. Vendar izobraženci in vse več ljudi vztrajali kljub malodušju in krizam. Še med obema vojnama so slovenski mnenjski voditelji (recimo Josip Vidmar) Slovenijo videli kot “literarno republiko”, Slovenijo pa kot “hram lepote in duha”.

Danes številni slovenski avtorji - tudi s pomočjo države in Javne agencije za knjigo - proizvajajo veliko knjig. Pripravljamo se na veliko knjižno predstavo, ki bo v Frankfurtu leta 2023, obenem pa se sprašujemo, kako knjige in branje predstaviti domačim ljudem. Ponudba je naravnost razkošna, povpraševanje pa slabi. Pri uveljavljanju slovenske knjige se lahko zgledujemo po Mohorjevi družbi, vendar bomo morali vsi skupaj najti tudi nove prijeme. Da bi brali knjige, se morajo ljudje zavedati pomena branja. Da bi se tega zavedali, morajo biti deležni spodbud, predvsem doma in v šoli. Toda predvsem jih morajo knjige zanimati, kar pomeni, da morajo biti dobre in zanimive; glede na nove tehnologije in nov način življenja, ki ni enak niti tistemu iz leta 1851 niti tistemu iz leta 1932 niti tistemu iz osemdesetih let, pa se mora marsikaj spremeniti tudi pri knjigah in založbah. Branje knjig, ki ga po mnenju strokovnjakov ni mogoče nadomestiti z ničimer, je treba prilagoditi novim razmeram. Branje omogoča odkrivanje svetov, njihovih zanimivosti in skrivnosti, pa tudi odkrivanje samega sebe.

Branje je kot dvosedežnik: za krmilom je avtor, bralec je sopotnik. Branje se dogaja v dvojini, ki je značilna za slovensko slovnico, pravzaprav za slovenščino in Slovenijo. Pravzaprav za najpomembnejše stvari: za ljubezen, za branje, za dialog, za sporazum; tudi za nesporazum, ki je tako nesrečno v ospredju aktualnega slovenskega življenja.

Današnji - mladi - ljudje ne bodo brali, ker nasploh velja, da je branje koristno. Knjige koristijo znanju, tupatam razvedrilu, toda o tem se morajo ljudje prepričati. Po 170 letih nas torej čakajo nove naloge in preizkušnje.

Na fotografijah:  

1. Zbor I. gimnazije v Celju z vodjo Tomažem Marčičem / Foto: Andraž Purg

2. Lojze Kozar - predsednik celjske Mohorjeve Družbe, škof monsignor dr. Maksimiljan Matjaž, Katarina Karlovšek, Bojan Šrot - župan občine Celje, dr. Ignacija Fridl Jarc - državna sekretarka in dr. Dimitrij Rupel, direktor JAK RS / Foto: Andraž Purg

Glavna naloga razpisanega delovnega mesta bo promocija operacije in stiki z javnostmi ter sodelovanje s tujo PR agencijo.

Z izbranim kandidatom/kandidatko bo sklenjeno delovno razmerje za določen čas do 30. 11. 2023 za čas trajanja operacije "Slovenija, častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu - model trajnega uveljavljanja slovenske literarne ustvarjalnosti v tujini" za polni delovni čas (40 ur tedensko) in s preizkusno dobo treh mesecev.

Operacijo "Slovenija, častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu - model trajnega uveljavljanja slovenske literarne ustvarjalnosti v tujini" sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

1.  založniško srečanje v Berlinu

Dogodek prirejamo v sodelovanju s Slovenskim kulturnim centrom Berlin in Predstavništvom Evropske komisije v Nemčiji.

torek, 7. september, od 10.00-14.00
Prostori predstavništva Evropske komisije v Nemčiji, Unter den Linden 78, Berlin    

V dopoldanskem programu bo potekala predstavitev projekta Europe Reader, ki je nastal na pobudo Ministrstva za zunanje zadeve RS ob predsedovanju Slovenije Svetu EU in poteka pod okriljem EUNIC-Global. Sledilia bosta predstavitev aktivnosti JAK ter pogovor s slovenskima prejemnicama evropske nagrade za književnost (EUPL), Anjo Mugerli (2021) in Natašo Kramberger (2010). V popoldanskem delu bo sledilo B2B srečanje slovenskih in nemških založnikov.

Istega večera bo v Literaturhaus Berlin (Fasanenstraße 23, Berlin) potekal pogovor z avtorico Ano Schnabl o nemškem prevodu njene zbirke kratkih zgodb Razvezani (Grün wie ich dich liebe grün, Folio Verlag, 2020, prevod: Klaus Detlef Olof). Dogodek organizira Slovenski kulturni center Berlin v sodelovanju z Literaturhaus Berlin.

Založniki, ki imajo z JAK sklenjene pogodbe v okviru razpisov JR13-PROGRAM MS 2020-2023 in JR3-KNJIGA-2020-2021 (področje mednarodnega sodelovanja) lahko stroške uveljavljajo v okviru pogodbenih obveznosti.

2. B2B v okviru študijskega potovanja nemških založnikov v Sloveniji

četrtek, 9. september v dopoldanskem času (točna ura bo določena naknadno, prav tako lokacija v Ljubljani)

Vjudno prosimo, da mi na naslov anja.kovac@jakrs.si do 20. avgusta sporočite, ali se boste lahko udeležili katerega ali obeh srečanj in sodelovali v B2B dogodku. Obeh srečanj se bodo predvidoma udeležili predstavniki nemških založb, ki pokrivajo različna področja, od leposlovja do humanistike in otroške literature, zato lahko na srečanjih sodelujete založniki različnih profilov (v poštev ne pridejo knjige s področja samopomoči, priročniki, strokovne knjige, kuharice, itd.)

Obenem vam sporočamo, da Frankfurtski knjižni sejem za letošnji sejem, ki bo potekal od 20.-24. oktobra, načrtuje izvedbo v živo. JAK bo kot vsako leto na sejmu sodeloval s stojnico v izmeri 100m2, na kateri bo prostora za šest t.i. založniških postaj. 

Dodatne informacije na 01 230 05 75 ali anja.kovac@jakrs.si. Vse interesente za najem vljudno prosimo, da nam to sporočijo do konca avgusta na prej omenjeni naslov.

Vabljeni k sodelovanju!
 

JAK je z namenom, da na FKS oz. evropski publiki predstavi najboljše kulturne dosežke in dokaže, da imamo Slovenci Nemcem in Evropejcem kaj povedati, že v preteklosti izbral nekaj uradnih in formalnih orodij, s katerimi je mogoče doseči omenjene naloge in cilje. Ta orodja so predvsem strokovne komisije in Svet agencije JAK, t.i. "kuratorji", tuje agencije za promocijo slovenskih knjig, seveda pa tudi strokovno osebje slovenske agencije za knjigo. V teh odnosih se razvija tvorno sodelovanje (in tekmovanje), predvsem pa objektivno informiranje. Slovenija mora v tujini predstaviti projekte, ki tujino zanimajo in ki rešujejo morebitne vrzeli pri splošni informiranosti o Sloveniji. V avgustu 2021 naj bi sodelavcem v Nemčiji poslali nekaj prvih (recimo 15) predlogov (naslovov, avtorjev), s katerimi bi poskusili prodreti pri vodilnih nemških založnikih. Nekaj imen so nam sugerirali skrbniki v ZRN, za nove predloge (in za morebitne ugovore) - za prvo in naslednje runde - pa je v.d. direktorja prosil tudi slovenske založbe. Vsi predlogi bodo predmet strokovnih postopkov. Kako bo mogoče doseči ravnovesje med demokracijo in kvaliteto, bo odvisno od obstoječih, nemara tudi od izpopolnjenih orodij oz. postopkov. Direktor agencije se zaveda, da ga ponekod smatrajo kot odgovornega za vse, kar se godi v zvezi s pripravami na FKS. Direktor upa, da mu bodo sogovorniki poleg odgovornosti dopustili tudi nekatere pristojnosti, ki so sicer urejene v aktih agencije in v pogodbah, ki jih JAK oz. Ministrstvo za kulturo podpisujeta s Službo Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK).
 
dr. Dimitrij Rupel

- administrator V (rok prijave: 11. 8. 2021)

- višji svetovalec področja I (rok prijave: 11. 8. 2021)

- področni podsekretar I (rok prijave: 11. 8. 2021)

- področni podsekretar II (rok prijave: 31. 8. 2021)

Z izbranimi kandidati bo sklenjeno delovno razmerje za določen čas do 30. 11. 2023 za čas trajanja operacije "Slovenija, častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu - model trajnega uveljavljanja slovenske literarne ustvarjalnosti v tujini" za polni delovni čas (40 ur tedensko) in s preizkusno dobo treh mesecev.

Operacijo "Slovenija, častna gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu - model trajnega uveljavljanja slovenske literarne ustvarjalnosti v tujini" sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Slovenija bo osrednja gostja na Frankfurtskem knjižnem sejmu leta 2023. Namen projekta je izvedba celovitega in kakovostnega programa aktivnosti, ki bo omogočil postavitev slovenske literature in kulture v središče pozornosti obiskovalcev in medijev. S promocijo slovenske literature na mednarodnih trgih bo slovenska knjižna ustvarjalnost postala vidnejša, bolj cenjena in prepoznavna v kontekstu drugih nacionalnih literatur. Cilj projekta je med drugim ustvariti spodbudno poslovno okolje, ki bo slovenskim založbam omogočalo razvoj poslovanja v smeri internacionalizacije in boljše prodaje na tujih trgih.

Rok prijave: 8. 6. 2021

Celotno besedilo natečaja najdete na tej povezavi.

Spoštovani predstavniki medijev,

z zadovoljstvom vam sporočamo, da Javna agencija za knjigo RS (JAK) letos razpolaga s kar 1.320.000 evri proračunskih sredstev več kot lani, kar je med drugim omogočilo rekordni dvig honorarjev za slovenske avtorje. JAK se je namreč ob soglasni podpori sveta agencije odločil, da prednostno podpre izvirno ustvarjalnost v slovenskem jeziku, zato so se letos avtorski honorarji za domače ustvarjalce, ki jih sofinancira JAK, dvignili za kar 37 odstotkov, za 6 odstotkov pa so se dvignili tudi honorarji za prevajalce. Tej usmeritvi sledi tudi ponovna uvedba štipendij za uveljavljene pisatelje in prevajalce. Po novem bo tako na voljo kar 10 štipendij po 10.000 evrov. Poleg tega je Ministrstvo za kulturo letos za kar 500.000 evrov povečalo sredstva za odkup gradiva v slovenskih splošnih knjižnicah, kar pomeni, da se bodo sočasno povečala tudi sredstva za poplačilo avtorjev iz knjižničnega nadomestila. Poleg avtorjev in prevajalcev bodo letos dodatne podpore deležni tudi drugi soustvarjalci slovenske knjige od lektorjev do urednikov, posebna pozornost pa bo namenjena digitalizaciji področja.

Pozitivni premiki se dogajajo tudi znotraj projekta Frankfurt 2023. V soglasju z dosedanjimi domačimi in tujimi partnerji projekta Frankfurt 2023 (založniki, agenti, poznavalci) ter strokovnimi službami JAK sta bila s strani v. d. direktorja JAK imenovana dva kuratorja, kompetentna poznavalca kompleksnega področja, ki bosta vsebinski gonilni sili projekta. To sta doc. dr. Amalija Maček in dr. Matthias Göritz. Kuratorja bosta s svojim znanjem in dragocenimi izkušnjami bistveno nadgradila projekt ter omogočila njegovo učinkovito izvajanje in dolgoročne učinke.

Amalija Maček je visokošolska učiteljica na oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete v Ljubljani, akreditirana konferenčna tolmačka za institucije Evropske unije in priznana književna prevajalka. Sodelovala je pri več mednarodnih znanstvenih projektih ter pri predstavitvah Slovenije na knjižnih sejmih v Leipzigu in Frankfurtu. Je poznavalka nemškega literarnega prostora.

Matthias Göritz je nemški pisatelj, pesnik, dramatik in prevajalec, ki prevaja tudi iz slovenščine. Za svoj prozni prvenec (Der kurze Traum des Jakob Voss, 2005) je prejel nagrado Mara-Cassens-Preis. Po študiju filozofije in književnosti je dolgo živel v Moskvi, Parizu, Chicagu in v New Yorku. Je gostujoči profesor na številnih tujih univerzah in prejemnik mnogih mednarodnih literarnih štipendij. Trenutno je profesor na Univerzi Washington v St. Louisu v ZDA, kjer je zasnoval nov študijski program kreativnega pisanja.

5. odstavek 10. člena pravilnika določa, da delovne komisije imenuje v. d. direktorja Javne agencije za knjigo RS za vsak posamezni javni razpis s področij iz prvega odstavka tega poziva izmed strokovnjakov, ki jih predlagajo stanovska društva s posameznega področja. Posamezno delovno komisijo sestavlja tri do pet članov.

Na podlagi citiranih določb pravilnika pozivamo stanovska društva, da nam najkasneje do 19. 3. 2021 na e-naslov: gp.jakrs@jakrs.si posredujejo predlog kadrovske sestave delovnih komisij na svojem področju, ki naj šteje najmanj tri in ne več kot pet kandidatov, izmed katerih bo v. d. direktorja JAK imenoval predvidoma tričlansko delovno komisijo.

Stanovska društva pozivamo tudi, da nam najkasneje do 19. 3. 2021 na zgornji e-naslov posredujejo osnutek strokovnih izhodišč iz 4. odstavka 10. člena pravilnika.

Predmet javnega razpisa je sofinanciranje priprave in izdaje izvirnih knjižnih del v slovenskem jeziku, ki obravnavajo teme in vsebine v povezavi s 30. obletnico samostojnosti Slovenije. Sofinancirana bodo leposlovna dela vseh zvrsti in žanrov za odrasle, mladino in otroke ter humanistična in esejistična dela.

JAK bo predvidoma skupno sofinancirala šest (6) knjižnih izdaj.

Posamezni prijavitelj lahko prijavi največ eno (1) knjižno delo.

Na razpis se lahko prijavijo tudi založniki, ki so sofinancirani v okviru dvoletnega projektnega razpisa 2020-2021 in štiriletnega programskega razpisa za knjižne programe, vendar ne s knjižnimi deli, ki so že ali bodo sofinancirani v letu 2021 iz naslova omenjenih razpisov.

Razpis bo odprt do ponedeljka, 29. 3. 2021.

Dokumentacija javnega razpisa bo na voljo na spletni strani JAK www.jakrs.si. Prijavitelji bodo vloge izpolnjevali na obrazcih, objavljenih na spletni strani.

Kontaktna oseba za razpis: Vlasta Vičič, vlasta.vicic@jakrs.si, tel. 01 369 58 26.

Predmet javnega razpisa bo sofinanciranje izdaje izvirnih slikanic in stripov slovenskih avtorjev za otroke in mladino.

JAK bo predvidoma sofinancirala skupno pet (5) slikanic/stripov.

Posamezni prijavitelj lahko prijavi največ dva (2) knjižna projekta.

Na razpis se lahko prijavijo tudi založniki, ki so sofinancirani v okviru dvoletnega projektnega razpisa 2020-2021 in štiriletnega programskega razpisa za knjižne programe, vendar ne slikanicami/stripi, ki so že ali bodo sofinancirani v letu 2021 iz naslova omenjenih razpisov.

Razpis bo odprt do ponedeljka, 22. 3. 2021.

Dokumentacija javnega razpisa bo na voljo na spletni strani JAK www.jakrs.si. Prijavitelji bodo vloge izpolnjevali na obrazcih, objavljenih na spletni strani.

Kontaktna oseba za razpis: Vlasta Vičič, vlasta.vicic@jakrs.si, tel. 01 369 58 26.

JAK poziva vse avtorje, ki bodo uveljavljali pravico do knjižničnega nadomestila v obliki denarnih prispevkov za izposojo del živečih avtorjev, da od 5. februarja 2021 na spletni strani www.jakrs.si izpolnijo vlogo v elektronski obliki. Izpolnjeno vlogo morajo nato natisniti in podpisano poslati najkasneje do 10. marca 2021 s priporočeno pošto na naslov: Javna agencija za knjigo Republike Slovenije, Metelkova ulica 2b, 1000 Ljubljana.

Vlogo lahko oddajo tudi v elektronski obliki najkasneje do 10. marca 2021 na naslov gp.jakrs@jakrs.si. Elektronski podpis ni pogoj za oddajo vloge v elektronski obliki. Zadeva elektronskega sporočila naj vsebuje ime in priimek avtorja ter navedbo »za knjižnično nadomestilo 2020«.

Več informacij na: https://www.jakrs.si/knjiznicno-nadomestilo/poziv-avtorjem

Vloga je dostopna na: https://www.knjiznicno-nadomestilo.jakrs.si/

Rok prijave: 8. 3. 2021

Celotno besedilo natečaja najdete na tej povezavi.

Želimo vam prijetne in varne praznične dni. 

dne 2. 12. 2020 je kot vršilec dolžnosti direktorja Javne agencije za knjigo RS nastopil Sebastjan Eržen, prej predsednik Sveta JAK RS.

Kljub menjavi vodstva delo na Agenciji poteka nemoteno. Te dni se izplačujejo zadnji obroki za sofinancirane projekte in programe ter druge oblike podpore v letu 2020, ki so bili določeni s pogodbami. Enoletni projektni razpisi za leto 2021 bodo objavljeni v sredini januarja 2021, najave točnega datuma posameznega razpisa pa bodo predhodno objavljene na spletni strani www.jakrs.si (zavihek Novice), prav tako bomo o tem obveščali v naših novičnikih.

Svet JAK RS bo zasedal v petek, 11. 12. 2020 ob 11. uri, osrednja točka seje je seznanitev s Finančnim načrtom in programom dela Agencije za leto 2021, ki ga bo Svet potrjeval po izdani odločbi, ki jo bo Ministrstvo za kulturo RS podalo predvidoma v januarju 2021.

Ministrstvo za kulturo RS je v okviru potrjenega proračuna za leto 2021 za JAK RS po dolgem času zagotovilo povišanje sredstev, in sicer v višini 1.000.000 EUR.

Javna agencija za knjigo RS

Predmet javnega razpisa bo sofinanciranje izdaje izvirnih slikanic slovenskih avtorjev in ilustratorjev.

JAK bo predvidoma sofinancirala pet (5) slikanic.

Na razpis se bodo lahko prijavili tudi založniki, ki so sofinancirani v okviru dvoletnega projektnega razpisa 2020-2021 in v okviru štiriletnega programskega razpisa za knjižne programe, vendar ne z deli/slikanicami, ki so že ali bodo sofinancirana v letu 2021 iz naslova omenjenih dvoletnega in štiriletnega razpisa.

Razpis bo odprt najmanj 30 dni, torej predvidoma do sredine januarja 2021.

Javna agencija za knjigo ob tem sporoča, da bo svoj Portal ZECK nemoteno vzdrževala tudi naprej in poziva založnike k njegovi nadaljnji uporabi, kljub temu da stolpič "konec veljavnosti enotne cene knjige" ne bo več aktualen (in zato viden v sivinah).

Portal ZECK je namreč neposredno povezan z bazo COBISS; slednja s portala črpa številne za uporabnike koristne podatke, predvsem metapodatke, kot so naslovnica, podrobnejše informacije o knjigi itd. Z vpisovanjem teh podatkov (predvsem tistih, ki so bili tudi doslej opredeljeni kot neobvezni, a koristni) boste bralcem in kupcem vaših knjig omogočili dostop do informacij o vaših izdajah, predvsem pa zagotovili boljšo spletno vidnost knjižnih izdaj.

Vsi založniki, ki so pogodbeniki JAK (torej so njihove knjižne izdaje subvencionirane), so obvezani podatke o izidih knjig vpisovati še naprej, to bo torej tudi v obdobju zamrznitve ZECK (24.10.2020 - 30.4.2022) opredeljeno kot njihova pogodbena obveza.

Priporočilo JAK, da se tudi v času zamrznitve ZECK Portal ZECK nemoteno in ažurno uporablja, pa velja prav vsem založnikom oziroma za vse izdane knjižne naslove, skladno z zgoraj podano razlago.

Narodna in univerzitetna knjižnica ob zamrznitvi Zakona o enotni ceni knjige obvešča vse založnike, da še naprej veljajo vse določbe Zakona o obveznem izvodu publikacij (ZOIPub, Uradni list RS, št. 69/06 in 86/09): 
8. člen ZOIPub, ki določa kolofon vključno z navedbo maloprodajne cene v/na publikaciji in priprava zapisa CIP v skladu s pravili NUK ter navedbo mednarodnih identifikatorjev ISBN, ISMN in ISSN v skladu z mednarodnimi pravili: https://www.nuk.uni-lj.si/informacije/cip

Oddaja obveznega izvoda (4 oziroma 16 obveznih izvodov na fizičnih nosilcih) v 15 dneh: https://www.nuk.uni-lj.si/informacije/obvezni-izvod-fizicni-nosilci-zapisa

Oddaja obveznega izvoda spletnih publikacij v 15 dneh: https://www.nuk.uni-lj.si/informacije/obvezni-izvod-elektronski-spletni-nosilci-zapisa

ob ponovnem porastu okužb je potrebno dosledno  upoštevati vsa priporočila pristojnih institucij, zlasti NIJZ in strokovne skupine Ministrstva za zdravje. Dosledno je potrebno upoštevati medsebojno razdaljo, higieno rok in kašlja. V zaprtih javnih prostorih je obvezno razkuževanje rok (nošenje maske oziroma rute ali šala glede na sprotna navodila NIJZ).
Vsi zaposleni in deležniki so dolžni dosledno upoštevati vse uveljavljene preventivne ukrepe.

Z upoštevanjem ukrepov želimo:
- prispevati k zmanjšanju vpliva nalezljive bolezni na celotno življenje in delovanje v delovnem okolju ter širše;
- zagotoviti učinkovito ukrepanje posameznika in zaposlenih v primeru pojava koronavirusa z možnostjo širjenja med zaposlenimi ter
- zmanjšati vpliv nalezljive bolezni na obolevnost.

OBISKI V PROSTORIH JAK
Stranke sprejemamo le ob predhodni napovedi, v času uradnih ur, pri čemer se strogo upošteva naslednje ukrepe:
- sestanki bodo do nadaljnjega potekali izključno v sejni sobi v pritličju JAK, pri čemer se zagotovi in upošteva varnostna razdala med obema - 1,5 – 2 metra;
- sestanka se lahko udeleži največ 5 oseb, od tega največ 1 oseba iz posamezne institucije;
- vsi obiskovalci in vsi, ki delo opravljajo v prostorih JAK morajo dosledno upoštevati vsa varnostna pravila (varnostna razdalja, umivanje ter razkuževanja rok, higieno kašlja) in dosledno uporabljati zahtevano zaščitno opremo – obrazno zaščitno masko, kadar se sodeluje s stranko/ami;
- obiskovalci so dolžni nositi masko;
- ob prihodu na JAK si je vsak od zaposlenih in obiskovalcev ob vhodu dolžan razkužiti roke;
- kdor kaže znake bolezni, naj obvezno ostane doma in se izogiba stiku z ljudmi!

Za vas smo v času uradnih ur dosegljivi po elektronski pošti, telefonu in drugih komunikacijskih kanalih. Nekateri zaposleni na JAK bodo od 20. 10. 2020 do preklica svoje delo delno opravljali od doma. Glavna pisarna deluje nemoteno.

Za sodelovanje in razumevanje se vam zahvaljujemo!
Ostanimo zdravi in pazimo drug na drugega.

Poziv bo predvidoma odprt do ponedeljka, 30. novembra 2020. 

Projektni razpis bo odprt najmanj 30 dni, predvidoma do sredine januarja 2021, sestavljen bo iz dveh razpisnih sklopov.

Področje A – sofinanciranje priprave in izdaje izvirnih knjižnih del v slovenskem jeziku

Predmet javnega razpisa je sofinanciranje priprave in izdaje izvirnih knjižnih del v slovenskem jeziku, ki obravnavajo teme in vsebine v povezavi s 30. letnico neodvisnosti Republike Slovenije. Sofinancirana bodo dela različnih zvrsti in žanrov za otroke, mladino in odrasle.

Upravičeni stroški so stroški avtorskega dela, tiska, uredniškega dela (sofinanciranje glede na obseg in zahtevnost knjižnega dela).

Predvidoma bo JAK na javnem razpisu sofinancirala štiri knjižne izdaje.

Upravičeni prijavitelji: pravne osebe, ki so najmanj tri (3) leta registrirane za izdajateljsko dejavnost.

Področje B - odkup avtorskih pravic za filmsko adaptacijo

Predmet javnega razpisa je sofinanciranje odkupa avtorskih pravic za filmsko adaptacijo oziroma ekranizacijo literarnih del slovenskih avtorjev, ki obravnavajo teme in vsebine v povezavi s 30. obletnico neodvisnosti Republike Slovenije.

Upravičeni strošek je strošek odkupa avtorskih pravic (sofinanciranje v pavšalnem znesku 5.000 EUR).

Predvidoma bo JAK na javnem razpisu sofinancirala tri prijavitelje na področju odkupa avtorskih pravic za filmsko adaptacijo oziroma ekranizacijo.

Upravičeni prijavitelji: producenti, registrirani za dejavnosti produkcija filmov, videofilmov, televizijskih oddaj (J59. 110).

Obvezna priloga: opcijska pogodba, podpisana s strani nosilca avtorskih pravic za literarno delo, ki je predmet odkupa.

Predmet javnega razpisa JR9–ŠTIPENDIJE–LITERARNA KRITIKA–2020 je podeljevanje delovnih štipendij za literarne kritike, samozaposlene v kulturi.

Dokumentacija javnega razpisa bo na voljo na spletni strani JAK www.jakrs.si.

Kontaktna oseba za razpis: Vlasta Vičič, vlasta.vicic@jakrs.si, tel. (01) 369 58 26.

Po mesecih priprav na posebno, času pandemije Covid-19 prilagojeno izvedbo sejma, je spričo nedavnih zaostritev pogojev za prehajanje meje med Nemčijo in ostalimi državami vodstvo sejma sprejelo odločitev, da sejem izvedejo le v digitalni obliki. Ta bo potekal na sejemski digitalni platformi, ki razstavljavcem ponuja možnost vzpostavljanja stikov, trgovanja z licencami in udeležbe na digitalnih dogodkih.

Javna agencija za knjigo bo v okviru digitalne izvedbe sejma pripravlja številne vsebine, in sicer:

• sodelovanje na festivalu Bookfest Digital z dvema video prispevkoma – kratkim filmom z naslovom Umetnost v krizi s sodelujočimi avtorji Alenko Zupančič, Alojzom Ihanom, Mojco Kumerdej, Jasminom B. Frelihom in Mojco Širok, ter video predstavitvijo slovenske kulinarične zvezde Ane Roš in njenega knjižnega prvenca v angleškem jeziku Sun and  Rain (Phaidon), ki bosta na sporedu v soboto, 17. oktobra,
• fizični dogodek, predstavitev nove izdaje romana Urok južnega morja (AvivA Verlag) Alme M. Karlin v galeriji Fotografie Forum Frankfurt v okviru festivala Bookfest City v četrtek, 15. oktobra,
• predstavljanje slovenskega knjižnega trga v okviru programa Market Insights in
• izvedba spletnega B2B srečanja v okviru projekta Vsaka zgodba šteje, katerega partner smo od septembra 2019.

Več o aktivnostih JAK v jesenskih mesecih letošnjega posebnega leta v naših prihodnjih obvestilih.

***

Dodatne informacije: Anja Kovač, anja.kovac@jakrs.si ali 01 230 05 75.

Potrditev operacije in podpis pogodbe šele omogočata črpanje sredstev, in do izdaje odločitve o podpori oz. podpisa pogodb še ni prišlo, zato se sredstva prenašajo. Pri dejavnostih, ki vodijo do potrditve operacij, je glavni t. i. posredniški organ - to je Ministrstvo za kulturo (MK); torej dokumentacijo za SVRK (ki kot "organ upravljanja" vse operacije potrjuje) pripravljata JAK kot neposredni upravičenec IN MK kot posredniški organ. Ker ima MK ta status, ima tudi Službo za kohezijsko politiko, ki ima vsaj 7 zaposlenih (vodja Irena Marš), ta služba pa se financira s sredstvi kohezijske osi, ki je namenjena tehnični podpori izvajanja kohezijske politike, ali po domače - ta služba naj bi nudila podporo in pomoč pri pripravi in potrjevanju operacij s področja kulture in naj bi imela tudi ustrezna znanja za to. Vodja neposredne potrditve operacije je torej na MK, ne na JAK. Upravičenec (JAK) brez posredniškega organa (MK) ne vlaga dokumentacije na SVRK in ne vodi neposrednih pogovorov s SVRK. Dokumentacija je že več kot dve leti v konstantnem usklajevanju in v nobenem trenutku delo na teh projektih ni mirovalo, popolnoma vsak korak je pisno dokumentiran in se časovnici da slediti*, pri čemer se povratne pripombe SVRK vsakič znova dotikajo tudi dela dokumentacije, ki jo je dolžno pripraviti MK. Navodila in usmeritve, ki so v vsem tem obdobju prihajala do nas, so bila pogosto napačna, zavajajoča ali pa jih ni bilo, sestanki pa so večkrat potekali le med MK in SVRK, brez vključenosti JAK. Pri tem poudarjamo še, da si je JAK pri pripravi obeh projektnih dokumentacij (Slovenija, osrednja gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu in Blagovne znamke na področju knjige) vseskozi prizadevala, da bi prek izvajanja razpisov čim več sredstev obeh operacij prišlo neposredno do deležnikov s področja knjige, in ravno pri izvajanju razpisov imamo kot upravičenec številne omejitve, ki jih posredniški organ nima. Zato smo že večkrat, nazadnje na formalnem sestanku januarja 2020 in neformalnem sestanku avgusta 2020, predlagali MK, da pri projektu Blagovne znamke operacijo razdelimo na način, da bi sredstva na razpisih podeljevalo MK - odgovora glede tega še nismo dobili. Tovrstno kazanje s prstom na JAK se  zaradi vsega zapisanega zdi popolnoma zgrešeno in je v neskladju s sodelovanjem med prizadevnimi posamezniki v strokovnih službah obeh institucij, ki so si in si bodo še naprej prizadevali za uspešno potrditev operacij - ne le teh dveh, temveč tudi prihodnjih. Zato se sprašujemo tudi, kdo na MK je tak odziv za javnost pravzaprav pripravil.

Če se za konec spomnimo še kohezijskega projekta "Centri za kreativnost", ki se prav tako financira iz Sklada za regionalni razvoj - od rezervacije sredstev do podpisa pogodbe za črpanje sredstev so minila natanko 4 leta. V vmesnem času pa so se sredstva prav tako prenašala.

* za natančnejšo ponazoritev dogajanja zgolj od pomladi 2020 do danes:
JAK je februarja na MK posredoval novelirano dokumentacijo (uradno: Vlogo za odločitev o podpori za neposredno potrditev operacije OP20.03.02.032/1), ki jo je MK dne 4. 3. 2020  (dok. št. 5440-61/2017/56) prek sistema e-MA posredoval na SVRK. Na navedeno vlogo je organ upravljanja -SVRK- resorno ministrstvo z dopisom št. 3032-2/2019/14 z dne 1. 4. 2020 obvestil, da odločitve o podpori zaradi spremenjenih razmer (COVID-19) ne more izdati. Po naših informacijah je kasneje ministrstvo SVRK ponovno pozvalo k preučitvi oddane novelizirane vloge in izdaji odločitve o podpori. Zato je napačen podatek, da so bile zadnje posredovane pripombe na SVRK podane dne 15. 5. 2020, temveč je SVRK - in ne MK ali JAK -  dne 15. 5. 2020 z dokumentom  številka: 3032-2/2019/13 posredoval Drugo mnenje v zvezi z vlogo za odločitev o podpori za neposredno potrditev operacije »Slovenija, osrednja gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu - model trajnega uveljavljanja slovenske literarne ustvarjalnosti v tujini«. Na omenjeno mnenje je JAK v sodelovanju z vodjo razpisa na MK pripravil dodatna konkretna vprašanja in pojasnila ter izpostavilo problematiko še nerazjasnjenih težav glede posameznih razpisnih metodologij, ki jih je ministrstvo posredovalo na SVRK dne 8.7.2020. S strani MK smo dne 29.7.2020 prejeli dopis št. 3032-2/2019/17 - Odziv na odgovor in pojasnila Ministrstva za kulturo v zvezi z drugim mnenjem Organa upravljanja v zvezi z vlogo za odločitev o podpori za neposredno potrditev operacije »Slovenija, osrednja gostja mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu - model trajnega uveljavljanja slovenske literarne ustvarjalnosti v tujini« in nekaj dni kasneje pripravili dodatna vprašanja, ki jih je potrebno še razjasniti do tiste točke, da bi lahko SVRK izdal odločitev o podpori.

Več informacij najdete v OBVESTILU 1 - Nacionalni projekt »Rastem s knjigo OŠ in SŠ« z dne 18. 8. 2020.

Več o projektu: https://www.jakrs.si/bralna-kultura/rastem-s-knjigo/letosnje-solsko-leto/

Razpis bo odprt do ponedeljka, 21. septembra 2020 in je namenjen podpori elektronskim in zvočnim knjigam ter spletnim medijem (literarna kritika in refleksija knjižnega polja).

Dokumentacija javnega razpisa ter razpisni obrazci bodo na voljo na spletni strani JAK. https://jakrs.e-razpisi.si/
Kontaktna oseba za razpis: Vlasta Vičič, vlasta.vicic@jakrs.si, tel. 01 369 58 26.

Več o dogodku 
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Zavod RS za šolstvo, Ministrstvo za kulturo, Javna agencija za knjigo, Andragoški center RS, Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS, Cankarjev dom ter Bralno društvo Slovenije kot izvršni producent, vabimo na celodnevni nacionalni medresorski posvet na področju bralne kulture in bralne pismenosti Branje kot vrednota?

Namen posveta
Ker si ustanove z različnih področij prizadevamo, da bi o pomenu bralne pismenosti in bralne kulture informirali čim širši krog strokovne in širše javnosti, bo na mednarodni dan pismenosti organiziran nacionalni medresorski posvet. Posvet bo namenjen skupnemu razmisleku o ozaveščanju širše javnosti o pomenu branja, bralne pismenosti in bralne kulture. V dopoldanskem delu so predvidena predavanja in okrogle mize/pogovori na temo branja, bralne pismenosti, razvoja bralne kulture, aktivne vloge mladih, medpredmetnega povezovanja, družinske pismenosti, pomenu branja za gospodarstvo ipd. Popoldanski del je namenjen predstavitvam projektov, dobrih praks ter podpornega okolja.
Organizatorji posveta želimo s posvetom prispevati k povezovanju vseh pomembnejših ustanov in posameznikov, ki delujejo na tem področju, hkrati pa spodbuditi zavedanje o pomenu branja na vseh področjih (zdravje, družina, gospodarstvo …).
Z nacionalnim posvetom Branje kot vrednota? se bo uradno pričel Nacionalni mesec skupnega branja 2020 (NMSB 2020).

Vabilo >
Program posveta >

Pomembno!

• Vse prijavljene bomo najkasneje do 4. septembra 2020 seznanili z navodili in priporočili za varen obisk posveta oziroma morebitnimi spremembami glede izvedbe.
• Prijavite se z e-prijavnico od 20. julija do 4. septembra 2020, s čemer si zagotovite udeležbo na posameznih programskih sklopih.
• Število udeležencev je omejeno, zato pohitite s prijavami.
• Kotizacije ni.
• Udeleženci prejmete potrdila o udeležbi.

Organizacijski odbor: mag. Nataša Bucik (Ministrstvo za kulturo), Romana Fekonja (Zavod RS za šolstvo), dr. Sabina Fras Popovič (Mariborska knjižnica, Center za spodbujanje bralne pismenosti), Nada Požar Matijašič (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport), Petra Potočnik (Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS), Tjaša Urankar (Javna agencija za knjigo RS), mag. Savina Zwitter (Bralno društvo Slovenije).

Tako bo kanadski odbor za organizacijo častnega gostovanja, ki deluje pod okriljem kanadskega ministrstva za kulturno dediščino, gostovanje izvedel leta 2021, ostale doslej potrjene države častne gostje pa bodo prišle na vrsto zatem: Španija 2022, Slovenija 2023 in Italija 2024. Kanada bo na letošnjem Frankfurtskem knjižnem sejmu, ki bo potekal v bistveno zmanjšanem obsegu, prisotna z virtualnimi vsebinami.

V Sloveniji je pogovore o možnosti zamika vodilo Ministrstvo za kulturo RS v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve RS in Veleposlaništvom RS Berlin. Minister za kulturo, dr. Vasko Simoniti je ob zamiku dejal: »Po tehtnem premisleku smo se odločili za zamik podelitve naslova častnega gostovanja Slovenije na Frankfurtskem knjižnem sejmu z leta 2022 na leto 2023, kot je predlagal direktor Frankfurtskega knjižnega sejma Juergen Boss. Zavedamo se pomembnosti dogodka za slovensko literaturo in splošno prepoznavnost države, zato se bomo na vso moč trudili, da bi dogodek izvedli. Seveda bo zamik za eno leto zahteval kar nekaj prilagajanja, a verjamemo, da bo v teh težkih časih, ko vse človeštvo premaguje pandemijo covid-19, prevladal duh sodelovanja in medsebojne podpore. Veseli nas, da smo z vodstvom Frankfurtskega sejma in z drugimi državami uskladili poglede, tako da bomo lahko prireditev uspešno izvedli tudi v letu 2023.«

Juergen Boos, direktor Frankfurtskega knjižnega sejma, je ob tem dejal: »Radi bi se zahvalili organizatorjem častnih gostovanj in pristojnim oblastem v Španiji, Sloveniji in Italiji, ki so iz solidarnosti do Kanade privolili v prestavitev svojih častnih gostovanj v Frankfurtu za eno leto. Tako bo imela Kanada priložnost, da na frankfurtskem knjižnem sejmu oktobra 2021 najbolj optimalno predstavi svojo literaturo in kulturo. Obenem se veselimo vseh digitalnih aktivnosti, ki jih bodo naši kanadski partnerji predstavili že na letošnjem knjižnem sejmu. Letošnje leto je pred nas postavilo izjemne izzive, na katere se je mednarodna knjižna skupnost družno odzvala. Sodelovanje med Frankfurtskim knjižnim sejmom in potrjenimi bodočimi državami častnimi gostjami je le eden od mnogih primerov.«

Michelle Müntefering, državna ministrica pri nemškem zunanjem ministrstvu

»Države častne gostje Frankfurtskemu knjižnemu sejmu leto za letom dajejo nezgrešljivo podobo in vabijo k dialogu s svetom. Prav zaradi tega sejem predstavlja svetel zgled mednarodnega kulturnega sodelovanja. S tem, da so pripravljene zamakniti svoja častna gostovanja za eno leto, Kanada, Španija, Slovenija in Italija dokazujejo svojo solidarnost, ki je v tem času krize še posebej pomembna.«

Steven Guilbeault,kanadski minister za kulturno dediščino

»Kljub razočaranju, ker ne bomo mogli uresničiti svojih prvotnih načrtov za letošnji frankfurtski knjižni sejem, se že veselimo, da bomo kanadsko ustvarjalnost letošnjemu sejemskemu občinstvu lahko predstavili preko atraktivnih virtualnih vsebin. Prav tako bi se radi zahvalili svojim španskim, slovenskim in italijanskim kolegom za njihovo razumevanje ter prilagodljivost, ki sta nam omogočila, da svoja prizadevanja sedaj usmerjamo v prihodnje leto, ki ga želimo narediti še bolj posebnega. Vabim vas, da v letu 2021 spoznavate izjemne kanadske avtorje, ilustratorje in ustvarjalce, ki bodo pod sloganom “Singular Plurality” (ednina množine, op. prev.) predstavljali svojo ustvarjalnost in pestrost kanadske kulture skupaj s prijatelji z vsega sveta.«

Stéphane Dion,posebni kanadski odposlanec za EU in Evropo, veleposlanik Kanade v Nemčiji

»Zelo sem hvaležen, da smo z našimi španskimi, slovenskimi in italijanskimi prijatelji dosegli dogovor o enoletnem zamiku vseh naših častnih gostovanj. Ne le na sejmu, temveč po vsej Nemčiji smo za letos pripravljali predstavitve številnih talentiranih kanadskih avtorjev, ilustratorjev in umetnikov z različnih področij, a smo morali zaradi pandemije najti drugačne, virtualne rešitve. Tako bo Kanada tudi letos sodelovala na sejmu, a pravo častno gostovanje pride na vrsto prihodnje leto, ko želimo biti zares izjemna država častna gostja 2021.«

Termini frankfurtskega knjižnega sejma 2021-2024

20.-24. oktober 2021: frankfurtski knjižni sejem – država častna gostja Kanada

19.-23. oktober 2022: frankfurtski knjižni sejem – država častna gostja Španija

18.-22. oktober 2023: frankfurtski knjižni sejem – država častna gostja Slovenija

16.-20. oktober 2024: frankfurtski knjižni sejem – država častna gostja Italija

***

Kako bo zamik vplival na izvedbo slovenskega častnega gostovanja?

Javna agencija za knjigo RS, ki ji je bila ob podpisu pogodbe s Frankfurtskim knjižnim sejmom poverjena priprava in izvedba slovenskega častnega gostovanja, bo kljub zamiku nemoteno nadaljevala s pripravljalnimi aktivnostmi, o katerih lahko več preberete tukaj.

V maju letos je začela delovati projektno-programska skupina, katere naloge so medsebojno posvetovanje, posredovanje predlogov za pripravo vsebinskega in izvedbenega koncepta Slovenije kot častne gostje na knjižnem sejmu v Frankfurtu, potrjevanje vsebinskega in izvedbenega koncepta in spremljanje učinkov projekta »Slovenija, častna gostja na mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu«. Člani skupine so bili imenovani na predlog stanovskih društev in na predlog JAK:

• Nataša Detič, Društvo slovenskih založnikov (vezano na mandat predsednice društva);
• Bojan Švigelj, Zbornica založnikov in knjigotržcev;
• Jani Virk, Društvo slovenskih pisateljev;
• Majda Koren, Društvo slovenskih pisateljev, mladinska sekcija;
• Luka Novak, Slovenska avtorska in založniška organizacija za pravice reproduciranja Giz (Sazor);
• Amalija Maček, Društvo slovenskih književnih prevajalcev DSKP, članica strokovne komisije JAK za mednarodno področje;
• Alja Predan za področje gledališča;
• Barbara Čeferin za področje fotografije;
• Blaž Peršin, direktor Zavoda Muzej in galerije mesta Ljubljane, za področje muzejske dejavnosti;
• Matevž Čelik, direktor Muzeja za arhitekturo, za področje muzejske dejavnosti;
• Peter Baroš za področje glasbe;
• Miha Kovač z akademskega področja knjige in založništva;
• Predstavnici ustanovitelja na predlog Ministrstva za kulturo; vezano na mandat (državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc in skrbnica pogodbe JAK Marjeta Pečarič);
• Renata Zamida, direktorica JAK, vezano na mandat;
• Anja Kovač, vodja projektne skupine in koordinatorka projekta pri JAK.

Obenem bodo še naprej potekale priprave na izvedbo častnega gostovanja Slovenije na otroškem knjižnem sejmu v Bologni, ki je zaradi pandemije covid-19 letos odpadel. Po dogovoru z organizatorji sejma v Bologni bo Slovenija tam po novem gostovala leta 2022, kar pomeni, da bosta obe gostovanji, kot načrtovano, potekali eno za drugim:

Slovenija, častna gostja otroškega knjižnega sejma v Bologni 2022

Slovenija, častna gostja frankfurtskega knjižnega sejma 2023

Ob nedavnih spremembah je direktorica JAK, Renata Zamida, povedala:

»Med državami je bil dosežen konsenz, ki temelji na solidarnosti in vzajemnem razumevanju. Letošnje leto je posebno za vse nas in nikomur ni lahko, ampak verjamemo, da bomo slovenski program častnega gostovanja v Frankfurtu z zavidljivim obsegom in vidnostjo izvedli tudi leta 2023. Veselimo se tudi, da nastop Slovenije kot častne gostje na knjižnem sejmu v Bologni, ki se bo v skladu z vsemi zamiki zgodil leta 2022, ostaja most do frankfurtskega gostovanja. Obenem zaupamo slovenski vladi, da bo lahko zagotovila ustrezne prilagoditve financiranja projekta.«

Dodatne informacije:

Anja Kovač, koordinatorka projekta Frankfurt 2023: anja.kovac(at)jakrs.si, 01 230 05 75

Katja Stergar, koordinatorka projekta Bologna 2022: katja.stergar(at)jakrs.si, 01 369 58 27

Še vedno vas prosimo, da se na sedežu JAK v času uradnih ur osebno zglasite le v nujnih primerih, smo vam pa radi na voljo telefonsko in elektronsko. Prav tako je samo za nujne primere odprto tudi vložišče. V teh primerih velja: v prostore JAK lahko vstopate le z masko, razkuženimi rokami in ob upoštevanju priporočene varnostne razdalje do zaposlenih.

Želimo vam veliko zdravja in ostajamo povezani.

V imenu vseh zaposlenih,

Renata Zamida, direktorica
 

Predmet javnega razpisa JR8–ŠTIPENDIJE–2020 je podeljevanje delovnih štipendij za ustvarjalnost iz naslova knjižničnega nadomestila kot oblik podpore avtorjem knjižničnega gradiva, ki je predmet javnega posojanja v splošnih knjižnicah. Namen izvajanja knjižničnega nadomestila ter štipendij za ustvarjalnost je spodbujati ustvarjalnost posameznikov na področjih kulture, na katerih se ustvarja knjižnično gradivo in ki so v javnem interesu.

Štipendije za ustvarjalnost se podeljuje na naslednjih petih področjih: leposlovje, prevajanje, glasba, ilustracija in fotografija ter avdiovizualno področje.

Dokumentacija javnega razpisa bo na voljo na spletni strani JAK www.jakrs.si.

Kontaktne osebe za razpis*:

• Vlasta Vičič, vlasta.vicic@jakrs.si, tel. 031 462 486, za področje prevajanje in avdiovizualno področje;
• Miha Marinč, miha.marinc@jakrs.si, tel. 040 748 072, za področje leposlovje;
• Tjaša Urankar, tjasa.urankar@jakrs.si, tel. 031 617 588 za področji ilustracija in fotografija ter glasba.

*Zaradi preprečevanja širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID 19) od 16. 3. 2020 do preklica delo zaposlenih, v skladu s sklepom direktorice, v veliki meri poteka od doma. Omejitev smo uvedli skladno z uredbo Ministrstva za zdravje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje – NIJZ. Glavna pisarna deluje vsak danin je dosegljiva na gp.jakrs@jakrs.si ter tel. 01/369 58 20. Predlagamo, da morebitna pisna vprašanja v zvezi z razpisom naslavljate tudi na glavno pisarno. Telefonsko so kontaktne osebe dosegljive na navedenih mobilnih številkah v času uradnih ur (pon.: 9:00–12:00, sre.: 14:00–16:00, čet.: 9:00–12:00).

Na spletni strani Finančne uprave RS je objavljenih precej koristnih informacij glede interventnih ukrepov. Za samozaposlene  je mogoče najpomembnejša informacija, da je odlog plačila prispevkov za socialno varnost avtomatičen, za oprostitev plačila prispevkov in izplačilo mesečnega temeljnega dohodka pa bo treba zaprositi posebej. Obrazci naj bi bili na voljo od 14. aprila, pogoj za oprostitev/izplačilo temeljnega dohodka pa je bistveno zmanjšanje prihodkov v primerjavi s preteklim obdobjem (bistveno pomeni vsaj 25-odstotno zmanjšanje prihodkov v marcu glede na februar 2020 in vsaj 50-odstotno zmanjšanje prihodkov v aprilu in maju glede na februar 2020).

Če zaposlujete delavce (ne glede na pravnoorganizacijsko obliko), bo koristna informacija o ukrepih v zvezi z delodajalci. 

Ob tem posebej izpostavljamo določbo 37. člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, namreč: »Do pomoči so upravičeni tisti samozaposleni, ki jim bodo prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20% glede na isto obdobje leta 2019 in v drugem polletju 2020 niso dosegli več kot 20% rast prihodkov glede na isto obdobje leta 2019.«. Če ta pogoj ne bo dosežen, bodo morali upravičenci namreč vrniti celotno pomoč.

Koristna sta tudi posnetek tiskovne konference FURS-a, (zlasti v prvem delu je odgovorjeno na številna vprašanja glede samozaposlenih), na splošno pa knjižica Pogosta vprašanja in odgovori o ukrepih na davčnem področju, ki je bistveno obširnejša in celovitejša.

V Zbornici računovodskih servisov na GZS so pripravili zelo pregledne sheme ukrepov, namenjenih samozaposlenim, delodajalcem in na davčnem področju. Prijazno soglašajo, da jih delimo tudi z drugimi. V priloženih dokumentih so v tabelarični obliki predstavljeni ukrepi, upravičenci, pogoji in načini uveljavljanja, primeri neupravičenosti ter pravna podlaga za ukrepe. Upamo, da vam bodo pregledi v priponkah koristili.

Obveščali vas bomo tudi v prihodnje.

Lepo vas pozdravljamo in ostanite zdravi!

Dokument je na voljo na tej povezavi: Navodila Ministrstva za kulturo glede sprejemanja novih finančnih obveznosti do sprejetja rebalansa proračuna za leto 2020. 

Od 17.3. do predvidoma 29.3. delo zaposlenih na JAK v skladu s sklepom direktorice poteka od doma, omejitev uvajamo skladno z uredbo Ministrstva za zdravje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje – NIJZ. Glavna pisarna do nadaljnjega deluje nemoteno in je dosegljiva na gp.jakrs@jakrs.si ter tel. 01/369 58 20.

Sodelavci JAK smo v času uradnih ur dosegljivi na naslednjih telefonskih številkah in e-naslovih:

Miha Marinč: 040 748 072

Vlasta Vičič: 031 462 486

Tjaša Urankar: 031 617 588

Anja Kovač: anja.kovac@jakrs.si, 051 304 089

Katja Stergar: slovenian.agency@gmail.com, 041 816563

Renata Zamida: renata.zamida@jakrs.si

2.

Vsi načrtovani razpisi in pozivi, ki naj bi bili objavljeni 20.3., bodo objavljeni z zamikom, o točnem datumu vas bomo še obvestili. Vsi že zaključeni razpisi se obdelujejo z željo po čim manj zaostankih, vse rezultate lahko pričakujete v doglednih rokih.

3.

Vlada RS napoveduje rebalans proračuna za leto 2020 in v tem trenutku omejuje porabo na 70% sprejetega proračuna. Do tega trenutka nimamo konkretnih informacij ali navodil s strani resornega ministrstva kot neposrednega proračunskega uporabnika o toku izplačil na JAK (ki je posredna proračunska porabnica) in posledično k našim pogodbenikom, a zaenkrat poteka vse normalno, tako da nam vaše zahtevke za izplačila še naprej pošiljajte v skladu s sklenjenimi pogodbami. Obveščali vas bomo sproti.

Prosimo vas, da nas o morebitnih odstopanjih od terminskih načrtov sofinanciranih projektov sproti in pravočasno obveščate, da se bomo lahko skupaj ustrezno odzivali in prilagajali načrte.

Prosimo vas, da spremljate kazalnike glede izpada pri prometu in prihodkih in glede drugih omejitev za vaše poslovanje, ki jih ukrepi v zvezi s koronavirusom-COVID 19 prinašajo.

4.

S strani JAK v času med 17. in 29. marcem izvajamospletno kampanjo, ki je namenjena tudi podpori vsem vam in je kombinacija osveščanja o branju ter povabila k obisku spletnih knjigarn, ki omogočajo varno in brezplačno dostavo knjig (ali nakup e-knjig). Uporabljali bomo že uveljavljen ključnik #domacebranje ter delili bralne sezname in priporočila, osveščali o pomenu spoštovanja navodil s strani NIJZ tudi skozi nagovore znanih oseb s področja kulture, hkrati bomo ljudi napotovali na spletne knjigarne, ki omogočajo dostop do e-knjig in fizičnih knjig. JAK kot državna institucija s kampanjo sporoča dvoje: ostanite doma - ostanite varni in zdravi (poslanstvo Vlade RS za ta čas) in berite (poslanstvo JAK). Nekaj sporočil, ki jih želimo v tem času izpostaviti: branje zmanjšuje negativne posledice stresa, branje odganja tesnobnost, branje preganja osamljenost, kot primere lahko navedem naslednje slogane, ki jih bomo (med drugimi) uporabljali:

POGREŠATE DRUŽENJE S PRIJATELJI?

BERITE.

Knjige so najboljša družba.

JE SVET POSTAL PREGLASEN?

BERITE.

Branje pomirja.

NIKOLI NI ČASA, DA BI PREBRALI VSE TISTE KNJIGE?

BERITE.

Zdaj je pravi čas, da ostanete doma in nadoknadite.

K sodelovanju smo povabili tudi različne medije - branje nam bodo s knjižnimi priporočili pomagali spodbujati na portalu MMC, o vrednosti knjig in domačih knjižnic v času, ko se je javno življenje tako rekoč ustavilo, pa bodo pisali tudi drugi.

Vse naše pogodbenike – izdajatelje knjig – prosimo, da nam posredujejo NASLOVNICO in LINK DO MOŽNEGA SPLETNEGA NAKUPA za izbran knjižni naslov, ki je izšel s podporo JAK. Kampanja bo namreč v nadaljevalnem delu uporabnike vodila tudi v spletne knjigarne, kjer so na voljo e-knjige in fizične knjige z možnostjo varne dostave na dom. Informacijo posredujte na naslov: piaprezelj@gmail.com

Vabimo vas, da se kampanji pridružite s spremljanjem in aktivnim širjenjem sporočil, ki se bodo začela pojavljati z jutrišnjim dnem najprej na našem FB profilu. Delili bomo tako objave kot oglase in veseli bomo, če boste tudi vi kampanjo delili in širili naprej.

Prav tako vse izdajatelje knjig vabimo, da kak naslov iz svojih založniških programov brezplačno ponudijo v branje (na spletu) ali brezplačno omogočijo kakšno drugo storitev (dostava ipd.) in se s tem pridružijo akciji Digitalna solidarnost. Nekateri ste to že storili. Veliko pa lahko v tem trenutku storite tudi izvajalci drugih programov in projektov, predvsem tisti, ki izvajate vsebine na področju bralne kulture in literarnih prireditev. Načinov, kako ljudi povabiti med platnice knjig, jih povezati s knjižnimi ustvarjalci, omogočiti zabavo in izobraževanje mladim in najmlajšim, je ogromno, naj prostorska izolacija ne omeji naše ustvarjalnosti.

Želimo vam veliko zdravja in ostajamo povezani.

V imenu vseh sodelavk in sodelavca JAK

Renata Zamida, direktorica

Obvestilo v formatu Word je dosegljivo tukaj.

Stanovska društva pozivamo tudi, da nam najkasneje do 20. 3. 2020 na zgornji e-naslov posredujejo osnutek strokovnih izhodišč iz 4. odstavka 10. člena pravilnika.

Besedilo Javnega poziva je dostopno tukaj.

Do 9. marca 2020 je odprt Javni razpis za izbor izvajalca mednarodnih prevajalskih seminarjev za prevajalce iz slovenščine v tuje jezike za leto 2020 (JR4-PS-2020).

Do porabe sredstev oz. najkasneje do 30. 6. 2020 je odprt Javni poziv za izbor kulturnih projektov na področju mobilnosti v tujini za leto 2020  (JP1-mobilnost 1-2020).

Predvidoma 20. marca 2020 bomo odprli razpis JR7-eZaložništvo-2020, istega dne pa se odprejo tudi trije pozivi in razpisi za tuje založnike:

- JR5-P-2020 za prevode v tuje jezike (predvidoma odprt do 8. 5. 2020)

- JR6-INJ-2020 za izide v nemškem jeziku (predvidoma odprt do 24. 4. 2020)

- JP3-Trubar-2020 za podporo stroškov tiska (odprt do porabe sredstev oz. najpozneje do 15. 10. 2020)

Odgovor KPK lahko preberete tukaj.

Besedilo odziva:

Spoštovani,

V nadaljevanju vam pošiljamo odziv Javne agencije za knjigo RS ( v nadaljevanju JAK) na predhodno mnenje Ministrstva za kulturo na predlog Strategije Javne agencije za knjigo RS za obdobje 2020-2024, prejeto dne 6.2.2020.

Ad Splošne ugotovitve

Agencija ni bila ustanovljena z osrednjim namenom pridobivanja neproračunskih sredstev, temveč to pridobivanje obstaja kot možnost – za kar si JAK vseskozi prizadeva. V Zakonu o Javni agenciji RS Uradni list RS, št. 112/07 in nasl. - ZJAKRS) pri namenu, za katerega je JAK ustanovljena, pridobivanje neproračunskih sredstev sploh ni omenjeno, med nalogami pa je skrb za neproračunska sredstva le ena od petnajstih nalog JAK. Ne glede na to je JAK pri črpanju teh sredstev uspešna - EU Projekt Ustvarjalne Evrope (ki je mimogrede prvi projekt iz tega evropskega programa, za katerega je JAK kandidirala) Vsaka zgodba šteje, se ne izvaja zadnje obdobje, ampak se je šele dobro začel – novembra 2019. Agencija je glede razvojnih projektov, financiranih iz kohezijskih skladov, pripravila tudi predlog za nadaljevanje izvajanja projekta Via – Via 2, ter projekt e-založništvo, oba je Ministrstvo za kulturo umestilo v INOP-e za obravnavo na SVRK. Prav tako sta v potrjevanju oziroma obravnavi dve dokumentaciji za že potrjena kohezijska projekta.

Glede navodil ministrstva za črpanje sredstev za upravičence javnih razpisov JAK – ministrstvo res ni podalo pisnih navodil, je pa JAK usmerilo na podlage v ZIPPRS – kjer je predviden le 30 % avans, vse ostalo šele ob plačanih računih, kar bi pokopalo slovensko založništvo in zlasti druge akterje na področju (nevladniki), ki nimajo možnosti za premostitvena sredstva. Res je JAK sama morala najti rešitev, skladno z ZIPPRS, da je omogočila preživetje področju, a ponovno pod oteženimi pogoji.

Glede sredstev agencije (sredstva za znanost in prestolnico knjige): JAK je bila edina, ki je morala odpustiti dva sodelavca v letu 2012 in ni nikoli dosegla števila zaposlenih po sistemizaciji. Tudi ob korekciji tabel o financiranju JAK 2008-2018, torej če dodamo k letom 2009, 2010 in 2011 znanstveni del in prestolnico knjige, je upad sredstev v 2012 očiten. Kar pa zadeva dvig sredstev v letih 2018 in 2019, je ta v celoti na račun povišanja knjižničnega nadomestila, ki se je med 2017 in 2019 zvišalo za 312.061 €, v 2020 pa še za dodatnih 32.813 € – pri skupnem znesku sredstev se zato ustvarja vtis, da je JAK dobila več sredstev, a v največji meri prav na račun postavke knjižničnega nadomestila, deloma pa zaradi povišanja mase plač, ki je zakonska obveznost.

Agencija že več let izvaja razpise za spodbudo e-založništvu ter v zadnjih dveh letih sofinancira tudi zvočne knjige, kar je vključeno v programe dela in letna poročila. Glede na najnovejše raziskave s področja bralne kulture (prek 140 raziskav, navajajo strokovnjaki) pa prava pot za širjenje branja ni e-knjiga, pač pa tiskana knjiga. Zato v strategiji ni posebnega poudarka na širjenju e-založništva, ki je po našem mnenju le poslovni model.

Ad Področje knjižničarstva

Pri področju knjižnic gre za iskanje nepomembnih podrobnosti glede »netočnega« poimenovanja dokumentov. Tudi v prvotnem Zakonu o JAK  ni bilo predstavnika knjižnic, pa se je to spremenilo s spremembo ZJAKRS v letu 2013, ko je bil dodan v Svet JAK tudi predstavnik knjižnic. Zakoni se dopolnjujejo in spreminjajo, zato menimo, da je dolgoletna pobuda Društva založnikov in Društva knjigotržcev kakor tudi GZS – Sekcije za založništvo, da bi predstavniki sodelovali v Nacionalnem svetu za knjižnično dejavnost, več kot legitimna in bi jo bilo mogoče uresničiti v naslednjem strateškem obdobju.

V nadaljevanju pripravljavci mnenja menijo, da strategija navaja »Populistična stališča o trivialnih knjižničnih zbirkah«: JAK nikoli ni trdila in tega tudi ne navaja v strategiji, da gre pri nakupih gradiv za knjižnice v celoti za nakupe trivialne literature, je pa nespregledljivo, da se to dogaja v določenem obsegu – o tem pišejo v raziskavah največji strokovnjaki za področje knjige (dr. Andrej Blatnik, dr. Miha Kovač, dr. Samo Rugelj idr.). Nedavno je temu v javnem pismu, objavljenem v tedniku Mladina, (nehote?) pritrdila Sindikalna konferenca splošnih knjižnic pri Sindikatu kulture in narave Slovenije – Glosa, in sicer v zvezi z nabavljanjem knjig založbe Učila v splošnih knjižnicah^[1]: » Čeprav so knjige, ki jih večinoma ponuja ta založba, skoraj brez kulturne vrednosti, so privlačne splošnemu bralstvu. Na nesrečo pa smo se v knjižnicah prisiljeni truditi za dovolj visoke statistike, ki nam nato prinesejo dovolj sredstev, ter smo obenem zavezani k smotrni porabi javnih sredstev pri nabavi gradiva. Ponudba te založbe, v kateri prevladujejo t.i. ljubiči, večinoma slabo prevedeni in še slabše lektorirani, predvsem zaradi razširjenosti branja tovrstnih knjig na poletnih plažah, k tem statistikam veliko doprinese. Tako je založba postala pomemben igralec v slovenskem založništvu.^[2]« V najnovejši reviji Bukla pa je povedno stališče Društva slovenskih književnih prevajalcev, ki ga v imenu društva podpisujeta ugledni prevajalki Maja Kraigher in Dušanka Zabukovec v zvezi s katastrofalnim prevodom dela bookerjeve nagrajenke Anne Burns Mlekar, ki ga je izdala založba Lynx: »Menimo pa, da bi morale več storiti knjižnice. Očitno je namreč, da so vodilo njihove nabavne politike predvsem želje uporabnikov (in lastnic splošnih knjižnic, torej občin, ki jih zanima le število izposoj) na eni strani, na drugi pa je precej poljuben izbor literature za odrasle bolj kot argumentirani presoji v skladu z založniškimi standardi podvržen marketinški spretnosti posameznih distributerjev. Ob večnem argumentu upoštevanja želja plačnikov članarin pa knjižnice pogosto pozabljajo, da knjige odkupujejo z javnim denarjem. Knjižničarji so pomembni posredniki med založbami in bralci. Dokler se tisti, ki izbirajo knjige za odkup, ne bodo zavedeli svoje vloge in dojeli, da je treba knjige izbirati strokovno in odgovorno (dobra praksa je npr. podeljevanje zlatih hrušk za kakovostne knjige na področju otroške in mladinske književnosti) in da se z nobenim odkupom ne mudi tako zelo, da bi to vmesno fazo smeli izpustiti, se položaj ne bo izboljšal, samozvani založniki pa bodo še naprej lastnoročno tovorili prevodne zmazke v knjižnice in jih tam prodajali brez slabe vesti in s kakšnim posebno privlačnim popustom.^[3]«

Dodali ste tudi predlog k Izzivu 1 za promocijo knjig v javnem interesu, in sicer pripravo promocijskega besedila o vsaki subvencionirani knjigi, ki bi bilo na voljo knjižničarjem ipd. (npr. portal Dobreknjige.si). V zvezi s tem pojasnjujemo, da se je JAK pri izvajanju Zakona o enotni ceni knjige povezala z Institutom informacijskih znanosti, Maribor (IZUM), ki skrbi za sistem iskanja in izposoje gradiva v knjižnicah (COBISS). Založniki imajo ob oddaji podatkov o začetku prodaje knjige in ceni knjige tudi možnost vnosa dodatnih podatkov, ki so objavljeni  v sistemu COBISS oziroma so na voljo knjižnicam za pripravo kataložnih zapisov o knjigah.  Dostopni so naslednji podatki: naklada, naslovnica, vzorčne strani, kazalo, predstavitev publikacije itd. Ker gre za neobvezen vnos nekaterih podatkov, je JAK vse založnike, ki prejmejo sofinanciranje za knjižne programe in projekte, že v pogodbah o sofinanciranju za leto 2020 zavezala, da na portal ZECK obvezno dodajo naslovnico in vsebinski opis (z zavihka ipd.) knjige, s tem pa so te informacije na voljo za nadaljnjo rabo. Navedba v pogodbi: Pogodbenik je dolžan ob prijavi  sofinanciranih knjig v aplikacijo Enotna cena knjige na spletni strani www.jakrs.si ob vpisu podatkov o začetku prodaje  in ceni knjige vnesti tudi naslednje podatke: naslovnica, opis knjige in naklada. Kar že izvajamo, ne vključujemo v strateški dokument.

Glede sodelovanja z drugimi resorji ZJAKRS določa:

11. člen) z državnimi organi sodeluje pri načrtovanju strateških usmeritev na področju knjige, ki so predmet različnih javnih politik in se dotikajo tudi knjige;

12. člen) sodeluje z vladnimi organi oziroma drugimi organizacijami, ki vplivajo na položaj knjige, njeno prepoznavnost in razvoj;

Z vsemi navedenimi organi in organizacijami JAK vseskozi aktivno sodeluje, kar izkazuje tudi vključenost strokovnih sodelavcev JAK v delovna telesa (npr. Delovna skupina za jezikovno politiko, Delovna skupina za oblikovanje Nacionalne strategije za razvoj bralne pismenosti …), delovna telesa (medresorska in strokovna) pa oblikuje in koordinira tudi sama (v letu 2019 so bile oblikovane oziroma imenovane: Projektno-programske skupine »Bologna 2021«, medresorska projektna skupina Rastem s knjigo, organizacijsko-programska skupina za medresorski nacionalni posvet na področju bralne kulture in bralne pismenosti).

Ad Bralna kultura

Pri tem poglavju navajate, da bi bilo potrebno poudariti vlogo JAK pri pripravi NSBP in izvajanju Akcijskega načrta. Sodelovanje JAK oz. njenega predstavnika pri oblikovanju Nacionalne strategije za razvoj bralne pismenosti je dejstvo, že od začetka smo v medresorski skupini aktivno sodelovali. V okviru Kulturno umetnostne vzgoje  in v povezavi z dejavnostmi, ki jih predvideva Akcijski načrt Nacionalne strategije za razvoj bralne pismenosti, je nacionalna kulturna koordinatorka na JAK aktivno udeležena pri vseh vsebinskih in organizacijskih aktivnostih povezanih z bralno pismenostjo in bralno kulturo (npr. Kulturni bazar, posveti na področju BK in bralne pismenosti; npr. medresorski posvet bralne pismenosti – jeseni 2020), Nacionalni mesec skupnega branja, strokovna izobraževanja v okviru financiranja programov na področju BK na temo bralne pismenosti (izobraževanja Bralne Značke, izobraževanja učiteljev ZRSŠ (Slovenija, tujina), Založniška akademija v okviru SKS, Kongres založnikov idr.). Vse našteto velja tudi glede povezovanja sofinanciranih projektov/programov tako s knjižnicami kot tudi drugimi deležniki na področju, ki jih JAK aktivno in uspešno že vrsto let poziva k sodelovanju in le ti tudi vsako leto uspešneje udejanjajo te cilje v okviru svojih programov in projektov, kar je predvideno tudi za obdobje 2020-2024. Omenimo še projekt Rastem s knjigo, ker se povezuje precej deležnikov (založniki, stanovska društva – npr. Pisateljski oder na SKS, izobraževanja mentorjev Bralne značke, predstavitve MKL – Pionirska, skratka povsod, kjer je možno promovirati branje mladostnikov in spodbujati bralno kulturo; medgeneracijsko branje – BZ, MKK, idr. ) tako v Sloveniji, kot tudi izven nje (zamejstvo, tujina – sodelovanje z ZRSŠ – učitelji iz tujine – Pot knjige; RSK). V letu 2020 se pričenjajo v sodelovanju z ZRSŠ in MIZŠ tudi izobraževalne delavnice za učitelje na temo izbranih knjig RSK, vzpostavljena je tudi projekta skupina RSK; vzpostavljena je povezava s predstavniki staršev preko ZSSS.

Glede navedb o strokovni podpori s strani JAK lokalnim skupnostim – financiramo projekte tako na področju lokalnih skupnosti kot tudi nacionalne, in sicer preko razpisov (npr. medgeneracijsko branje, Bralnice pod slamnikom, projekti DSP, DSKP, IBBY, MKL – Priročnik za branje,  MB knjižnica – center za bralno pismenost; medijska podpora in financiranje – brezplačnik Bukla ( 2019 celo posebna številka), revija OIK, različni festivali in prireditve po Sloveniji – Dnevi poezije , Pranger, Fabula, Vilenica, Sanje v Medani, Novo mesto short idr.).  Sodelovanje  z MOL – Prestolnica knjige 2010, Unesco; sodelovanje pri projektu »Lipko« - nagovor vseh občin za odkup knjig (Velenje, Celje, Kranj …) ali 2013 izvedena akcija Ni igre brez drame, ki je povezala vse deležnike na področju knjige (knjižnice, založbe, knjigarne idr.); sodelovanje z Olimpijskim komitejem Slovenije itd. Vse te akcije in povezovanja so imanenten del naše strategije na področju in jih vseskozi poglabljamo in prilagajamo/razvijamo glede na ciljno publiko. Posebej zato je bil razvit tudi projekt Pot knjige  - strip, razstava in nastop avtorjev, pri čemer izrecno pazimo na geografsko razpršenost in usmerjenost na obisk šol izven urbanih središč, pa tudi zamejstvu in zdomskem prostoru (Dunaj, Banja Luka, Ruma). Pomembno je tudi naše sodelovanje z lokalnimi skupnostmi na področju podpore odpiranju novih knjigarn.

V sodelovanje z EuRead smo že pristopili: 9.9.2019 so se na javnem dogodku vključili in podpisali izjavo/peticijo Evropa bere direktorica JAK Renata Zamida, minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo in državna sekretarka Tanja Kerševan Smokvina za Ministrstvo za kulturo. V programu dela za 2020 navajamo, da je namen JAK uradno članstvo v iniciativi EU Read, kjer pa potekajo pogajanja za višino članarine, ki bi jo Slovenija morala za to prispevati, saj je potrebno s slovenske strani ovrednotiti prednosti in slabosti po principu cost-benefit, Agencija bo morala namreč članarino poravnavati iz integralnih sredstev na postavki programsko-materialni stroški v okviru vsakoletne odločbe in pogodbe o financiranju.

Ad Predlogi na področju zadev EU

Namen strategije ni ponavljanje temveč predočenje glavnih strateških ciljev v prihodnje. V Programu dela in finančnem načrtu JAK za leto 2020 so podrobneje navedene vse aktivnosti na področju zadev EU. Vključevanje v katerekoli projekte, tudi v mnenju ministrstva izpostavljeni in pohvaljeni vključitvi v projekt Vsaka zgodba šteje, pa od Agencije zahteva dodatno delo ter tudi lastna sredstva. Iz predhodnih navedb je razvidno, da je kadrovska zasedba na JAK preskromna za izvajanje že obstoječih nalog, zato se lahko zgodi, da vključevanje v nove projekte krni delo na že obstoječih. Žal manjši evropski projekti ne zagotavljajo sredstev za zaposlitve, česar se MK zagotovo zaveda, zagotovo pa ti projekti pozitivno vplivajo na različne segmente slovenskega knjižnega trga.

Agencija s svojimi razpisi, pa tudi strokovnimi posveti in izobraževanji, aktivno pripomore k temu, da so slovenski prijavitelji na razpisih Ustvarjalne Evrope tako uspešni, saj zasleduje potrebe prijaviteljev, spremlja spremembe na področjih razpisov EU in temu primerno prilagaja vsebine lastnih razpisov, da so doseženi multiplikatorni učinki.

Agencija že sedaj aktivno sodeluje s kolegi z MK, ki se ukvarjajo z večjezičnostjo in prevajanjem, ažurno daje pripombe in predloge ter s svojim znanjem svetuje glede implementacije določenih strategij. Skupina za večjezičnost in prevajanje pri Odboru za kulturo na ravni EU zaenkrat še ni niti ustanovljena, zato v strategijo ne moremo zapisati sodelovanja v skupini – pri čemer nas mora k formalnemu sodelovanju pozvati Ministrstvo za kulturo. O pobudi za ustanovitev take skupine smo bili obveščeni v drugi polovici leta 2019 in prispevali svoja mnenja glede usklajevanj mandata take skupine.

Kot je razvidno iz Programa dela in finančnega načrta JAK za leto 2020 je predsedovanje Slovenije Svetu EU v drugi polovici 2021 med izpostavljenimi nalogami, čemur sledijo tako aktivne kot pasivne politike Agencije –v letu 2020 pripravljamo nastope slovenskih avtorjev na knjižnem sejmu v Bruslju, prav tako pa se bo sejma udeležila direktorica s prispevkom na strokovni okrogli mizi. Tako v projektnih kot programskih razpisih je predsedovanje izpostavljeno kot ena izmed 3 prednostnih nalog, kar je bilo tudi predhodno skomunicirano s pristojnimi službami na ministrstvu in je pisno dokumentirano. Z veleposlaništvom RS v Bruslju oziroma bodočo »Slovensko hišo« sodelujemo permanentno in usklajeno ter s skupnim pogledom v leto 2021, pri čemer smo bili aktivni sogovorniki tudi na sestankih z vodstvom muzeja Bozar, kjer naj bi se dogajala glavnina slovenskega kulturnega programa v času Predsedovanja.

MK predhodno navaja, da je ena izmed nalog JAK pridobivanje neproračunskih sredstev. MK se zagotovo zaveda, da JAK vseh sredstev, ki jih s svojim delom in vključevanjem v različne povezave, na primer Traduki, posredno pridobi za slovenski knjižni trg, ne navaja in ne more navajati v svojih finančnih izkazih. Prav tako ne more navajati številnih podpor v obliki štipendij in izobraževanj, ki jih tuje organizacije namenijo slovenskemu trgu. Za ponazoritev konkretnega primera pa naj navedemo, da je slovenski knjižni trg v obliki različnih podpor od mreže Traduki v desetih  letih našega članstva (JAK v imenu Republike Slovenije je ustanovna članica mreže) prejel 686.800,00 €, vložek JAK pa je bil 130.000, 00 €. Prav tako ne more navajati številnih podpor v obliki štipendij in izobraževanj, ki jih tuje organizacije namenijo slovenskemu trgu (na primer slovensko-nemške prevajalske delavnice Vice-Versa, ki so bile izvedene leta 2018 in bodo ponovno 2020 in v katere nemška fundacija Toledo vloži 10.000 €).

Ad Predlogi splošni in za države izven EU

Strategija mora (na vseh področjih) izhajati iz obstoječih sredstev za 2020-2021 –  zato predlog, naj JAK širi udeležbo na knjižnih sejmih na ves svet (navedeno: Kitajska, Južna Koreja, Severna Amerika, Avstralija, Brazilija itd.), kar predlaga Ministrstvo zlasti na področju otroške in mladinske literature ter ilustracije –zahteva bistven dvig sredstev za mednarodno področje, na kar v strategiji v splošnem apeliramo v uvodu (in pripisu predsednika Sveta JAK). Nobena udeležba na sejmu, ki naj bi prinesla pozitiven učinek za slovensko knjižno polje, ni ad hoc odločitev, temveč strateška odločitev, ki zahteva precej predhodnega dela in tudi sredstev. Tako kadrovske kot finančne omejitve Agenciji narekujejo še skrbnejši premislek o tem, katerih sejmov se je mogoče udeležiti, tako da se priprava nanje ter sama pot ne prekrivata z drugimi nujnimi in pomembnimi aktivnostmi.

Pred podajanjem Mnenja je MK gotovo prebrala že večkrat navajan Program dela in finančnega načrta JAK za leto 2020 (ki ga je že obravnavala in pozitivno ocenila stalna komisija za knjigo Ministrstva za kulturo, soglasje k njemu pa je podal tudi Svet JAK), v njem je namreč predvidena ponovna udeležba na knjižnem sejmu v Šanghaju, in prav v tem dokumentu navajamo dejstva, ki jih ministrstvo v svojem Mnenju ponavlja– in sicer krepitev vloge tega sejma v zadnjih letih, zlasti od 2019 dalje.

Z nastopom na sejmu v Šanghaju želi JAK multiplicirati učinke priprav na sejem v Bologni 2021, hkrati pa z udeležbo na tem sejmu pokriti tudi celotno področje Azije. Skoraj vsaka svetovna država ima svoj sejem, ko se s projekti glavnih gostij na vseh največjih svetovnih sejmih – Bologni in Frankfurtu – izpostaviš – si tudi na vse ostale sejme kmalu vabljen kot osrednja gostja. Brez skrbnega premisleka o tem, udeležba na katerem sejmu lahko prinese učinke, udeležba katerega sejma pa je le nesmotrna raba javnih sredstev, bi JAK lahko v svojo strategijo navedla še kopico sejmov, o učinkih pa molčala.

Tako severnoameriški kot brazilski, ruski in avstralski trg so seveda pomembni – a vsi glavni deležniki so v veliki meri prisotni na najpomembnejših svetovnih sejmih – Bologni in Frankfurtu. Vseeno pa JAK spodbuja in promovira udeležbo (in jo sofinancira) posameznih založnikov, agentov, urednikov ter drugih strokovnjakov s področja literature na sejmih na teh področjih kakor tudi na posebnih strokovnih srečanjih. JAK redno skrbi tudi za obveščanje o štipendijah ter podporah tujih deležnikov, ne samo s teh področij, temveč z vsega sveta.

Omenimo lahko, da je letos v Moskvi hkrati s knjižnim sejmom mednarodno srečanje IBBY, pot več slovenskih udeležencev na obe prireditvi bo sofinancirana, prav tako pa bomo udeležencem omogočili nastope pod skupnim sloganom, ki bo promoviral nastop Slovenije kot glavne gostje v Bologni 2021.

Vse to so stvari, ki so del Programa dela in finančnega načrta JAK za leto 2020, in so usklajene s Strategijo 2020–2024.

Ne razumemo povsem, kaj naj bi pomenila promocija otroške in mladinske književnosti po zgledu Disneya in japonskih družb ter vpeljava »multidisciplinarnega marketinškega pristopa, ki gradi na pripadnosti, ugledu, potrošniških vrednotah in/ali svojevrstni odvisnosti uporabnika«. Multidisciplinaren marketinški pristop v slogu Disneya so sanje vsakega slovenskega založnika, avtorja, ilustratorja, a tak pristop ima v ozadju milijardne, ne milijonske zneske, ki to omogočajo. Dokler se slovenski založniški trg ubada s preživetjem, si vsi želimo, da bi marketinški pristopi ostali vsaj na dosedanjem nivoju, da bi z manjšimi in opaznimi promocijskimi akcijami lahko vzbudili pozornost ter ciljno večali ugled slovenske knjige. Če pa gre za sugestijo, da je promocija slovenske literature (in slovenska literatura sama, posebej tista za otroke in mladino) potrebna diznifikacije, se s strokovnega stališča JAK s tem ne more strinjati (verjamemo tudi, da bi imela glede tega koncepta pomisleke tudi širša zainteresirana javnost) in v tem smislu dopuščamo konceptualno razhajanje s pogledi trenutnega vodstva Ministrstva. V vsakem primeru bodo vse promocijske akcije na primernem kakovostnem nivoju – z ustrezno kakovostnimi produkti, ki temeljijo na vrhunskem jeziku, zgodbi in ilustraciji, poznavalci slovenske literature in ilustracij pa zagotovo vedo, da je lahko tudi visoka kakovost zabavna, saj je tak velik del slovenskih knjig.

Kar zadeva sugestijo o »multimedialno pripravljenih dogodkih« - to JAK po svojih zmožnostih že  počne s promocijskimi AV izdelki (vsakoletni filmi za projekt Rastem s knjigo že od leta 2009, v letu 2019 posnet in lansiran večjezični  film 5 slovenskih avtoric za tuje trge in s tem povezani multimedialni dogodki na mednarodnih založniških mreženjih ipd.).

Zaradi vsega navedenega prejeto predhodno mnenje ministrstva obravnavamo tudi kot mnenje ministrstva na tekoče delo JAK, ki ga sicer vseskozi spremljata in potrjujeta Svet JAK in Ministrstvo za kulturo. Za podani odziv se zahvaljujemo, komentarje ministrstva smo obravnavali in v delih, kjer presojamo, da je vključitev v Strategijo JAK za obdobje 2020-2024 smiselna, smo izvedli dopolnitve dokumenta in upoštevali tudi predlog glede poimenovanja izzivov, ki nas na področju knjige vse skupaj naslavljajo v prihodnjem obdobju.

Lep pozdrav,

Renata Zamida

Direktorica

Pripravili:

- strokovna sodelavka za področje mednarodnega sodelovanja Katja Stergar

- strokovna sodelavka za področje bralne kulture in literarnih prireditev Tjaša Urankar

- strokovna sodelavka za področje knjižnega in revijalnega založništva Vlasta Vičič

- direktorica Renata Zamida

[1]

www.zsss.si/glosa-ucila-knjiznice-1312/

[2] Mladina, 13.12.2019.

[3]

Bukla, št. 152, 5.2.2020, www.bukla.si/revija-bukla/skodljivi-prevodi.html

Pisateljica Janja Vidmar se je prijazno odzvala in dejala, da se veseli srečanja, na katerem bodo lahko rekli kakšno tudi o nadaljevanju Elvisovih prigod. Domislice učencev se ji zdijo zabavne ter izvirne in veseli jo, da ob odprtem koncu razmišljajo, kaj vse bi se utegnilo Elvisu še pripetiti.

»Rastem s knjigo« je nacionalni projekt spodbujanja bralne kulture. Z njim skušamo osnovnošolce in srednješolce motivirati za branje mladinskega leposlovja slovenskih avtorjev ter jih spodbuditi k obiskovanju splošnih knjižnic.

Celotno besedilo poziva je dostopno na naslovu: https://www.jakrs.si/knjiznicno-nadomestilo/poziv-avtorjem/

Vloga za uveljavljanje knjižničnega nadomestila je dostopna na naslovu: https://www.knjiznicno-nadomestilo.jakrs.si/